Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob ugotovitvi, da se polnoletni toženec od 1. 10. 2020 več ne šola redno, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo ter odpravilo preživnino.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je s 1. 10. 2020 odpravilo tožnikovo obveznost plačevanja preživnine tožencu, za obdobje od 15. 3. 2019 do 30. 9. 2020 pa je znižalo preživnino na mesečni znesek 135,00 EUR (I. točka izreka). Kar je tožnik zahteval več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da pravdni stranki nosita svoje stroške postopka, stroške v zvezi z izvedbo dokaza z izvedencem pa krijeta vsaka polovico, pri čemer bodo ti stroški odmerjeni s posebnim sklepom (III. točka izreka).
2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki izpodbija I. in III. točko izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek za znižanje preživnine za obdobje od 15. 3. 2019 do 30. 9. 2020, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje pred drugim sodnikom. Navaja, da sodišče ni presodilo, kakšne so potrebe toženca in zmožnosti staršev. Tožnik je že leta 2015 poskusil doseči znižanje preživnine, njegov zahtevek pa je sodišče zavrnilo. Razmere na tožnikovi strani se niso spremenile. Tožnik skriva svoje premoženje. Za darilno pogodbo, s katero je tožnik prenesel solastniški delež na stanovanju na hčerko, je bilo ugotovljeno, da je nična. Tožnik se ukvarja z računovodskimi storitvami in ustvari na mesec do 1.500,00 EUR dohodka, ukvarja pa se tudi s prodajami česnovih tinktur in drugih produktov, s čimer dodatno zasluži do 300,00 EUR na mesec. Tožnik je prejemal pomoč države od aprila 2020 dalje, pridobljeni podatki pa izkazujejo, da je ta pomoč znašala od konca leta 2020 dalje 1.100,00 EUR mesečno. Tožnik ima finančne rezerve in prikriva dejanske dohodke. Prvo sodišče je zmotno ocenilo višino tožnikovega dohodka in ni raziskalo, kakšen je njegov dejanski dohodek. Pričakovati bi bilo, da bo tožnik poiskal neizkoriščene možnosti za pridobivanje dohodka. Sodišče ni ustrezno upoštevalo načela varstva otrokove koristi. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Upoštevajoč vse okoliščine primera bi moral tožnik nositi vse stroške postopka.
3. Tožnik ni odgovoril na vročeno pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
**Glede odprave preživnine**
5. Toženec je vložil pritožbo zoper ugodilni del sodbe, pri čemer v pritožbi ne navede nobenih argumentov, zakaj naj bi bila odločitev prvega sodišča o odpravi preživnine s 1. 10. 2020 nepravilna. V tem delu gre za golo pritožbo, zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus tega dela sodbe le v okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP. Uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka prvo sodišče ni storilo, ob ugotovitvi, da se polnoletni toženec od 1. 10. 2020 več ne šola redno, pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo ter odpravilo preživnino (drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).
**Glede znižanja preživnine**
6. Prvo sodišče je ugotovilo, da so se po izdaji sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2758/2011-IV z dne 7. 11. 2012, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 404/2013 z dne 20. 3. 2013, bistveno spremenile tožnikove preživninske zmožnosti v obravnavanem obdobju (od 15. 3. 2019 dalje), in sicer so se tožnikovi dohodki bistveno znižali. Zato je za obdobje od 15. 3. 2019 do 30. 9. 2020 ugotavljalo, kakšni so tožnikovi prihodki oziroma njegove pridobitne zmožnosti ter toženčeve potrebe in njegovi prihodki. Po ugotovitvi relevantnih dejstev je presodilo, da je utemeljeno znižanje mesečne preživnine, in sicer z dosedanjega zneska na znesek 135,00 EUR, kolikor znaša polovica toženčevih nepokritih potreb (drugo polovico je dolžna pokrivati toženčeva mama).
7. Razlogi izpodbijane sodbe so izčrpni, skladni in prepričljivi ter jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne. Pritožbeni očitki so bodisi protispisni (ne drži, da prvo sodišče ni ugotovilo toženčevih potreb in tožnikovih pridobitnih zmožnosti ter da je imel tožnik enak promet oziroma dohodek v obdobju od leta 2015 do leta 2020) bodisi nekonkretizirani in neargumentirani (da tožnik skriva svoje premoženje in ima dovolj sredstev za plačevanje nespremenjene mesečne preživnine). Toženčeve trditve, da je prvo sodišče zmotno ocenilo višino tožnikovih dohodkov oziroma ni raziskalo, kakšen je njegov dejanski dohodek, so vsebinsko prazne. Nekonkretizirana je tudi trditev, da bi moral tožnik poiskati neizkoriščene možnosti za pridobivanje dohodka, saj toženec ne pojasni, katere naj bi bile te možnosti zaslužka (prvo sodišče je sicer pri presoji tožnikove preživninske zmožnosti upoštevalo tudi, da je bil tožnik dolžan poiskati tudi drugo zaposlitev, da je lahko kril preživninske obveznosti). Nepomembno je, koliko znaša pomoč države tožniku od konca leta 2020, saj je bila preživnina s 1. 10. 2020 odpravljena. Pravno nepomembna za presojo tožnikovih preživninskih zmožnosti je okoliščina, da je bila ugotovljena ničnost darilne pogodbe, s katero je tožnik prenesel svoj solastniški delež na stanovanju na hčerko, saj tožnik uporablja to stanovanje za svoje stanovanjske potrebe, zato mu to premoženje ne more prinašati dodatnega dohodka.
8. Toženčevi ugovori o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ter napačni uporabi materialnega prava so glede na povedano neutemeljeni, prvo sodišče pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka. Sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, neutemeljen pa je tudi očitek (ki je povsem pavšalen) o kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
9. Pravilna je tudi odločitev o pravdnih stroških. Prvo sodišče je glede na vse okoliščine primera utemeljeno odločilo, da stranki krijeta svoje stroške postopka, stroške v zvezi s pridobitvijo izvedenskega mnenja pa vsaka do polovice. Pritožba ne navaja nobenega argumenta, ki bi narekoval drugačno stroškovno odločitev.
10. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih toženec ni priglasil.