Jedro

Če zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Samo dejstvo vlaganja pravnih sredstev nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja, bodisi pred delovnim sodiščem bodisi kazenskih ovadb, tožbe na izključitev iz družbe, še ne pomeni, da bo predlagatelj kot družbenik uporabil informacije za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe ali da bi ji prizadel občutno škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I., III. in V. točki izreka.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu, da je dolžan predlagatelju v roku 8 dni od izdaje sklepa pisno pojasniti: […] (I. točka izreka). V presežku za obdobje od 1. 1. 2016 do 6. 6. 2016 je zavrnilo zahtevek predlagatelja kot neutemeljen (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni od prejema sklepa omogočiti vpogled v dokumentacijo nasprotnega udeleženca: […] ter izročiti kopijo katerekoli listine iz te točke (III. točka izreka). V presežku za obdobje od 1. 1. 2016 do 6. 6. 2016 je zavrnilo zahtevek predlagatelja kot neutemeljen (IV. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je še naložilo, da je dolžan plačati predlagatelju stroške 342,69 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi […] (V. točka izreka). Ugotovilo je, da je predlagatelj 28. 8. 2016 naslovil na nasprotnega udeleženca poziv za posredovanje informacij na temelju 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Na dopis predlagatelja je odgovoril pooblaščenec nasprotnega udeleženca z dopisom z dne 31. 8. 2016 in navedel, da je zahteva nekonkretizirana, saj ne navede v katere dokumente in listine želi vpogledati. Predlagatelj je po pooblaščencu 5. 9. 2016 konkretiziral zahtevo in sporočil, da želi vpogled v poslovne knjige družbe, prejete in izdane račune ter transakcije na bančnih računih. Na konkretizirano zahtevo predlagatelja nasprotni udeleženec ni odgovoril niti je ni realiziral, čeprav je imel za to dovolj časa. V domnevni posledici govoric družba ni izgubila nobenega poslovnega partnerja. Samo zanimanje za opravljanje dejavnosti, pa četudi enake kot jo opravlja nasprotni udeleženec, še ne povzroči nobene škode. Za kakšne namene naj bi predlagatelj zlorabil vpogled v tekoče poslovanje nasprotnega udeleženca in kakšna konkretna škoda naj bi z zatrjevanim ravnanjem nastala nasprotnemu udeležencu ni pojasnil. Ni jasno zakaj bi dovoljeni vpogled v glavno knjigo, kjer so zavedeni prejeti in izdani računi nasprotnega udeleženca, povzročil škodo, če so to podatki o poslovanju družbe, ki jih je poslovodja dolžan predstaviti družbeniku na njegovo zahtevo. Nasprotni udeleženec ni izkazal izključitvenega razloga po drugem odstavku 512. člena ZGD-1, ki bi preprečeval nasprotnemu udeležencu, da predlagatelju kot družbeniku omogoči pravico do informacij in vpogled v dokumentacijo družbe od 7. 6. 2016 dalje, saj od tega dne dalje predlagatelj kot družbenik nima več nobenih informacij o poslovanju družbe, pa mu jih je poslovodja kot družbeniku dolžan dati oziroma omogočiti na podlagi 512. v zvezi s 513. členom ZGD-1. 2. Zoper I., III. in V. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). V pritožbi navaja, da ni prejel dopolnitve zahteve predlagatelja. Ta je sicer v spis vložil dopis z dne 5. 9. 2016, s katerim naj bi konkretiziral svoj zahtevek, vendar ni izkazano, da bi ta dopis tudi dejansko bil vročen nasprotnemu udeležencu. Ker tovrstnega konkretiziranega zahtevka nasprotni udeleženec ni prejel, o slednjem ni mogel odločati. Predmetni odklonitveni razlog predvideva oziroma zahteva dvostopenjsko odločanje, tako da predstavlja sklep družbenikov procesno predpostavko za sprožitev postopka. Nasprotni udeleženec je bil s strani večih poslovnih partnerjev obveščen, da jih je predlagatelj kontaktiral in jim dejal, da bo nasprotni udeleženec propadel, sedaj ko je odšel iz družbe in podobno. Prav tako je poslovnim partnerjem predlagal, da se posli izvajajo preko drugega dobavitelja, kjer bi sam deloval kot posrednik. S tem je izkazano delovanje predlagatelja, ki je usmerjeno proti nasprotnemu udeležencu in posledično vodi v njegovo oškodovanje. Če bo predlagatelju omogočen dostop do podatkov nasprotnega udeleženca o poslovnih partnerjih (kupcih), mu bo omogočeno, da bo s takšnim ravnanjem nadaljeval, vsled česar obstaja velika verjetnost, da bo nasprotni udeleženec izgubil katerega izmed svojih kupcev, kar bo zanj predstavljalo veliko premoženjsko škodo. Sodišče, kolikor je dvomilo v navedbe nasprotnega udeleženca, bi moralo izvesti narok, na katerem bi preverjalo zatrjevanja. Predlagatelj s svojim ravnanjem in kontaktiranjem poslovnih partnerjev mimo nasprotnega udeleženca dirigira poslovanje nasprotnega udeleženca - s prevzemanjem partnerjev oziroma odhodom zaradi okoliščin na strani predlagatelja bo prišlo do pomanjkanja naročil in posledično bo poslovanje nasprotnega udeleženca poslabšano, kar v končni fazi lahko vodi v sprožitev katerega izmed postopkov insolventnosti. Predlagatelju bo z vpogledom v poslovne listine nasprotnega udeleženca omogočen vpogled v podatke o cenah, pogojih poslovanja s posameznim partnerjem. Posledično bo lahko preko drugega dobavitelja, za katerega bo sam deloval kot posrednik, kot je to že omenil v pogovoru s poslovnimi partnerji, prav tako se je pri V. Š. zanimal za konkretno izpeljavo poslov, dosegel ugodnejšo ponudbo. Proti temu direktor nasprotnega udeleženca ne more ukrepati. Sodišče sploh ne presoja posameznih očitanih protipravnih ravnanj predlagatelja, ampak zgolj navede, da so predmet drugih postopkov. Slednje ne drži in bi se bilo dolžno sodišče opredeliti tudi do teh navedb nasprotnega udeleženca. Sodišče bi moralo ugotoviti, da je zahteva predlagatelja neupravičena, saj je pri slednjemu podan izključitveni razlog po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. 3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo predlagatelju po pooblaščeni odvetniški pisarni s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo zakonske pogoje za odločanje o pravici družbenika do informacije in vpogleda. Navedlo je pravilno materialnopravno podlago, zlasti 513. člen ZGD-1. Ta določa, da sme družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom prejšnjega člena, od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled.

6. Nasprotni udeleženec v pritožbi pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je prejel zahtevo predlagatelja z dne 28. 8. 2016, da je nanjo odgovoril pooblaščenec nasprotnega udeleženca z dopisom 31. 8. 2016 (9. točka obrazložitve). Vendar v nadaljevanju navaja pritožbeno novoto, da ni prejel nobene dopolnitve zahteve predlagatelja, da ni izkazano, da bi bil dopis predlagatelja z dne 5. 9. 2016, s katerim naj bi konkretiziral zahtevek, dejansko vročen nasprotnemu udeležencu, da z dopisom ni bil seznanjen. Nasprotni udeleženec v pritožbi ni pojasnil zakaj teh navedb ni mogel podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, zato jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagatelj po svojem pooblaščencu 5. 9. 2016 (po elektronski pošti) konkretiziral svojo zahtevo po 512. členu ZGD-1 in sporočil, da želi vpogled v poslovne knjige družbe, prejete in izdane račune ter transakcije na bančnih računih (9. točka obrazložitve).(1) Ne drži, da zaradi neprejema zahtevka z dne 5. 9. 2016 poslovodja nasprotnega udeleženca o slednjem ni mogel odločati. Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno ugotovilo, da nasprotni udeleženec oziroma njegov poslovodja sploh ni odgovoril, to je realiziral konkretizirane zahteve predlagatelja z dne 5. 9. 2016 (9. točka obrazložitve). Ker zahteve ni zavrnil, o odklonitvi niso rabili dokončno odločiti družbeniki po drugem odstavku 512. člena ZGD-1, temveč je lahko predlagatelj neposredno zahteval sodno varstvo po 513. členu ZGD-1. Če zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice.(2) Sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove pravice do informacij in vpogleda, saj o zavrnitvi njegove zahteve ne odločajo zmeraj družbeniki, po drugi strani pa je treba družbeniku dati sodno varstvo tudi takrat, ko družba na informacijsko zahtevo sploh ne odgovori.(3) Nasprotni udeleženec zato neutemeljeno navaja, da v tem primeru odklonitveni razlog zahteva dvostopenjsko odločanje, da predstavlja sklep družbenikov procesno predpostavko za sprožitev postopka in da bi moralo sodišče zavreči predlog, ker niso izpolnjeni procesni pogoji.

7. Nasprotni udeleženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker se naj ne bi opredelilo do zavrnitvenih razlogov oziroma ker naj bi jih zavrnilo pavšalno, ker naj ne bi presojalo posameznih očitanih protipravnih ravnanj predlagatelja. Sodišče prve stopnje je presojalo trditve nasprotnega udeleženca, kot jih je podal. V pritožbi ne pove katere dokaze naj bi sodišče prve stopnje izvedlo na naroku, temveč pavšalno očita zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter da bi moralo izvesti narok. Nasprotni udeleženec je nekonkretizirano zatrjeval, da je bil s strani večih poslovnih partnerjev obveščen, da jih je kontaktiral predlagatelj in jim dejal, da bo nasprotni udeleženec propadel, sedaj ko je odšel iz družbe, da je poslovnim partnerjem predlagal, da naj se posli izvajajo preko drugega dobavitelja, kjer bi sam sodeloval kot posrednik. Ni pojasnil kdo naj bi bil “drugi dobavitelj, kjer bi predlagatelj deloval kot posrednik”. Glede zanimanja predlagatelja pri V. Š., če bi zanj koval odkovke v svoji kovačnici, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da samo zanimanje za opravljanje dejavnosti, četudi enake kot jo opravlja nasprotni udeleženec, še ne pomeni povzročitve škode (15. točka obrazložitve). Iz odgovora nasprotnega udeleženca celo izhaja, da sta predstavnika družbe V. po opravljenem razgovoru pri nasprotnem udeležencu potrdila svoje zadovoljstvo z njim in potrdila nadaljnje poslovno sodelovanje (listna št. 15 spisa). Torej je že nasprotni udeleženec v tem delu zanikal preusmerjanje poslov nasprotnega udeleženca na račun predlagatelja. Samo dejstvo vlaganja pravnih sredstev nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja, bodisi pred delovnim sodiščem bodisi kazenskih ovadb, tožbe na izključitev iz družbe, še ne pomeni, da bo predlagatelj kot družbenik uporabil informacije za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe ali da bi ji prizadel občutno škodo. Pravna sredstva so lahko vložena z golim namenom ustvarjanja vtisa o obstoju zavrnitvenih razlogov. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zahteva ne daje možnosti nastanka velike škode, da ta ni v nasprotju z interesi družbe po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 (17., 18. točka obrazložitve).

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I., III. in V. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje.

9. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 37. členom ZNP).

Op. št. (1): To elektronsko sporočilo je bilo poslano v tajništvo odvetniške pisarne pooblaščenca nasprotnega udeleženca, ki je pred tem 31. 8. 2016 odgovoril na prvo zahtevo predlagatelja z dne 28. 8. 2016. Op. št. (2): Sklep VSL I Cpg 949/2014. Op. št. (3): P. Podgorelec, Pravica družbenika d.o.o. do informacij in vpogleda, Podjetje in delo, 2004, št. 5, stran 763 in nasl.