15. 6. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A., B., C., ki ga zastopa Odvetniška družba Grošelj, o. p., d. o. o., Zagorje ob Savi, na seji 15. junija 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 96., 97., 98. in 99. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo) v zvezi z 99. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

2.Ugodi se predlogu pobudnika za prikritje identitete.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) in Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Zatrjuje, da so v neskladju s 34. in 35. členom Ustave, ker moškemu, ki je priznal očetovstvo, nesorazmerno omejujejo možnost izpodbijanja veljavnega starševskega razmerja. Pobudnik prilaga odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero mu je sodišče dodelilo brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 96. člena ZZZDR in zavrnilo njegovo prošnjo za BPP za postopek pred sodišči prve in druge stopnje v zvezi s tožbo za izpodbijanje očetovstva (ker naj bi bila vložitev take tožbe nerazumna, dokler Ustavno sodišče ne odloči o skladnosti z Ustavo drugega odstavka 96. člena ZZZDR v delu, v katerem je določeno, da je tožbo za izpodbijanje očetovstva mogoče vložiti najkasneje pet let po rojstvu otroka).

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

3.Izpodbijane določbe OZ in ZZZDR ne učinkujejo neposredno, pobudnik pa ni sprožil nobenega sodnega postopka, namenjenega prekinitvi pravne vezi med seboj in svojima dvema otrokoma, v katerem bi se kakšna od navedenih zakonskih določb morala uporabiti. Ustavno sodišče ne more ravnati tako kot v sklepu št. U-I-251/14 z dne 5. 3. 2015, ko je (drugemu) pobudniku priznalo pravni interes za izpodbijanje drugega odstavka 96. člena ZZZDR kljub temu, da ni izčrpal pravnih sredstev. Za razliko od situacije v zadevi št. U-I-251/14 pri pobudniku ne gre za primer, ko ne bi bil odgovoren za neizčrpanje pravnih sredstev v zadevi, kjer bi bilo treba uporabiti s pobudo izpodbijane določbe (ki se nanašajo nanj), ker bi ga od tega odvrnilo sodišče, pristojno za odločanje o BPP. Ker pobudnikov očetovski status glede dveh otrok temelji na priznanju (87. člen ZZZDR), je edino pravno sredstvo, ki bi ga potencialno lahko vložil v smeri ukinitve očetovskega statusa, tožba zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva.[1] Podlaga za to tožbo ni v ZZZDR, pač pa v OZ. Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je odločilo o pobudnikovi prošnji za BPP (odločba št. Bpp 814/2014 z dne 4. 2. 2015), pa ni odločalo o pobudnikovi prošnji za BPP za vodenje postopka po tožbi zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva, saj pobudnik take prošnje sploh ni vložil.[2]

4.Ker pobudnik za vložitev pobude nima neposrednega in konkretnega pravnega interesa, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (1. točka izreka).

5.Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti udeleženca v postopku na njegov predlog ali sámo odloči, da se v odločbi ali sklepu Ustavnega sodišča ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Pobudnik zaradi varstva zasebnosti, zaradi občutljivosti urejanja razmerij med starši in otroki ter zaradi varovanja koristi otrok predlaga, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo njegovi osebni podatki "ali osebni podatki drugih posameznikov".

6.Ustavno sodišče je pobudnikove razloge sprejelo in na podlagi drugega odstavka 38.a člena ZUstS ugodilo njegovemu predlogu za prikritje identitete, ki ga je razumelo tako, da se nanaša na pobudnika, njegovo ženo in njuna dva otroka (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 38.a člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej npr. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 138/1997 z dne 14. 5. 1997.

[2]Očitno je zaprosil za BPP le v zvezi s tožbo za izpodbijanje očetovstva po 96. členu ZZZDR.