Jedro

Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru že v fazi pred dovolitvijo izvršbe na naroku preverjalo in ugotavljalo dejstva, ki se nanašajo na realizacijo izvršilnega naslova. Zato je pritrditi pritožbi, da je ravnalo v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, ki sodišče v izvršilnem postopku zavezuje. Ugotavljanje (morebiti) med strankama izvršilnega postopka spornih dejstev, ki se nanašajo na realizacijo obveznosti iz izvršilnega naslova, je predmet ugovornega postopka, če je ugovor zoper sklep o izvršbi vložen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, pritožbeno izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 73/2008 z dne 22. 5. 2015, ki je postala pravnomočna dne 11. 2. 2016 in izvršljiva dne 23. 3. 2016, zoper dolžnico A. A., zaradi uveljavitve nedenarne terjatve in sicer obveznosti kaj storiti, dovoli izvršba - z imenovanjem tretje osebe, da na stroške dolžnice pregleda, ali je bila ustrezno izvedena sanacija kanalizacije na nepremičnini parc. št. 226/0 k. o. ... in parc. št. 227/0 k. o. ..., na naslovu P. ter zatesnitev dna jaškov kanalizacije, kot ji je bilo naloženo z izvršilnim naslovom, v kolikor bo ugotovljeno, da sanacija ni bila ustrezna, - z nalogom dolžnici, da v roku 15 dni, na svoje stroške izvede sanacijo svoje kanalizacije na nepremičnini parc. št. 226/0 k. o. ... in parc. št. 227/0 k. o. ..., na naslovu P. in sicer to sanacijo izvede z ustrezno izvedbo in zatesnitvijo dna jaškov kanalizacije, v nasprotnem primeru pa - s pooblastilom upnici, da na stroške dolžnice to stori upnica sama, ob pomoči gospodarske družbe, ki se ukvarja z gradbenimi zadevami oziroma s sanacijo in priklopom kanalizacije na mestno komunalno omrežje (I. točka izreka). V preostalem delu je predlog za izvršbo zavrnilo in glede stroškov upnice in dolžnice sklenilo, da bo o njih odločilo s posebnim sklepom (II. in III. točka izreka).

2. Upnica po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija II. točko izreka tega sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni, podredno razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

V pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča v Celju P 73/2008 z dne 27. 6. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 545/2015 z dne 11. 2. 2016 (izvršilni naslov), je bilo dolžnici med drugim naloženo, da se (I.) vzdrži vsakega ravnanja, s katerim se povzroča odvodnjavanje vod z zemljišča dolžnice parc. št 232/7 k. o. ... na zemljišče upnice parc. št. 226 k. o. ... in parc. št. 227, k. o. ..., še posebej odvodnjavanje meteornih vod in vseh odpadnih vod iz vseh obstoječih objektov na zemljišče upnice. Upnica je v predlogu za izvršbo navedla, da ta obveznost dolžnice (še vedno) ni izpolnjena ter navedbe podkrepila s fotografijami, iz katerih je razvidno, da na nepremičnini upnice še vedno stoji voda, vidno je, da se zamakanje njene nepremičnine nadaljuje praktično v nespremenjenem obsegu, temelji so zaliti, drenažne cevi zamašene, prostor v kleti zamočen, skratka, zaradi pretiranega zatekanja vode je ogrožena stabilnost zemljišča, ki leži za hišo upnice. Upnica je predlogu za izvršbo priložila tudi obširno dokumentacijo, ki datira v čas po nastopu pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova. Tudi iz izpovedb upnice na naroku izhaja, da se po letu 2015 na upničini parceli dogaja isto kot prej, da ji pod hišo teče voda, zamaka hišo, da zemlja plazi, da je zemljina razmočena. Iz izpovedb upnice izhaja, da vzrok za tovrstno stanje ni dež, ki pada na zaledno zemljišče njene hiše, saj ima odtekanje površinskih voda upnica ustrezno urejeno. Vse, kar teče po površini, tako teče vstran od njene hiše. Vzrok zamakanju in plazenju terena pa je nadaljnje iztekanje vode iz zemljišča dolžnice na zemljišče upnice, torej ravnanje dolžnice v nasprotju z obveznostmi iz izvršilnega naslova. Upnica je priložila tudi fotografije škarpe na meji parcel, iz katerih izhaja, da so bile nameščene še dodatne cevi iz smeri dolžničinega zemljišča na zemljišče upnice, in to v času, ki datira v obdobje po pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova, ki dolžnici prepoveduje prav ta ravnanja, priložene so fotografije, ki prikazujejo razmočen teren in luže na zemljišču upnice, prav tako v obdobju po pravnomočnosti in izvršljivosti. Prav tako je upnica uspela od B. B. izvedeti, da so bili na meteorno kanalizacijo v obdobju po pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova priključeni meteorni odtoki več objektov, kar kaže na to, da dolžnica ravna v nasprotju z obveznostmi vzdržati se vsakršnega odvodnjavanja na zemljišče upnice. Zaslišanje B. B. je upnica predlagala v predmetnem postopku, vendar tega sodišče brez obrazložitve ni izvedlo. Ob hkratni neustrezni sanaciji in neizpolnitvi obveznosti iz izvršilnega naslova predstavlja tovrstno povečevanje količin meteorne vode vsekakor kršitev obveznosti dolžnice iz izvršilnega naslova. Sodišče je v izpodbijanem sklepu zmotno obrazložilo, da je bilo na naroku ugotovljeno, da ima dolžnica speljane meteorne vode v interno kanalizacijo (kar naj bi bilo ugotovljeno že v pravdi), fekalije pa v mestno kanalizacijo. Sodišče ni obrazložilo, kako je prišlo do omenjenega zaključka, tovrstnega zaključka pa brez strokovnega pregleda na terenu na naroku ni mogoče izpeljati zgolj z zaslišanjem strank postopka. Sodišče bi zato moralo postaviti izvedenca ustrezne stroke, ki bi razčistil dejansko stanje glede spornega vprašanja, kako potekajo vodi meteorne in fekalne kanalizacije pri dolžnici. Tudi če je bilo namreč v pravdnem postopku ugotovljeno, da naj bi dolžnica nepremičnino priklopila na kanalizacijo, to še ne pomeni, da je s tem ustrezno izpolnila svojo obveznost vzdržati se vsakega ravnanja, s katerim se povzroča odvodnjavanje vod z zemljišča dolžnice na zemljišče upnice, še posebej pa odvodnjavanja meteornih vod in vseh obstoječih objektov na zemljišče upnice. Da bi se lahko ugotovilo, ali je obveznost dolžnice iz izvršilnega naslova realizirana, bi bilo potrebno opraviti ogled na terenu ter angažiranje strokovnjaka ustrezne stroke, kot je to predlagala upnica, in sicer: imenovanje in angažiranje izvedenca gradbene stroke z znanjem s področja plazov, ki naj na terenu preveri, ali je dolžnica izpolnila obveznosti po izvršilnem naslovu na način, kot izhaja iz predloga za izvršbo. Upnica tudi ne soglaša s pavšalnim zaključkom sodišča glede lege nepremičnin in teka vode, da zato, ker ima upnica hišo v nižje ležečem položaju napram dolžnici, dolžnici ni mogoče naprtiti obveznosti glede meteornih voda, ki se ob deževjih zlivajo navzdol in ne izvirajo od dolžnice. Dolžnici je bilo namreč naloženo ravno to, in sicer, da se vzdrži vsakega ravnanja, s katerim se povzroča odvodnjavanje vod z zemljišča dolžnice na zemljišče upnice, še posebej odvodnjavanje meteornih vod. Zaključek sodišča je tako diametralno nasproten pravnomočnemu in izvršljivemu izreku I. točke izvršilnega naslova. Nadalje navaja, da je izvršilno sodišče v primeru, ko odloča o izvršbi, ki je predlagana na podlagi izvršilnega naslova, na ta izvršilni naslov vezano (načelo formalne legalitete). To pomeni, da izvršilnega varstva na njegovi podlagi ne more odreči, niti ne more ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti, kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 36/2019 z dne 09.05.2019. Zaključek sodišča, iz katerega izhaja, da upnici ni mogoče naprtiti obveznosti glede meteornih voda, ki se ob deževjih iztekajo navzdol, je v očitnem nasprotju z omenjenim načelom. S tem je namreč izvršilno sodišče dejansko deloma razveljavilo izvršilni naslov, in sicer v delu, ki se nanaša na odvajanje meteornih voda iz vseh obstoječih objektov na zemljišče upnice. Nadalje meni, da je zaradi neizvedbe dokaznih predlogov, zlasti postavitve izvedenca ustrezne stroke ter zaslišanja predlaganih prič, ki jih je predlagala, prišlo do absolutne bistvene kršitve postopkovnih določb, saj upnici z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče v predmetnem postopku niti ni sprejelo dokaznega sklepa, s katerim bi dokazne predloge upnice zavrnilo, tovrstna obrazložitev pa tudi ni podana v izpodbijanem sklepu (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), zato se upnica do razlogov, zakaj sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov sploh ne more opredeliti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

5. Iz izvršilnega naslova, t. j. pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 73/2008 z dne 27. 6. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 545/2015 z dne 11. 2. 2016 izhaja, da se je dolžnica dolžna vzdržati vsakega ravnanja, s katerim povzroča odvodnjavanje vod s svojega zemljišča parc. št. 232/6 k. o. ... na zemljišče upnice parc. št. 226/0 k. o. ... in parc. št. 227/0 ..., še posebej pa je dolžna opustiti odvodnjavanje meteornih vod in vseh odpadnih vod iz vseh obstoječih objektov na zemljišče upnice, vse v roku 15 dni (I. točka izreka), dolžna pa je na svoje stroške izvesti sanacijo svoje kanalizacije na nepremičninah parc. št. 226/0 k. o. ... in parc. št. 227/0 k. o. ..., in sicer to sanacijo izvesti z ustrezno izvedbo in zatesnitvijo dna jaškov kanalizacije, vse v roku 15 dni (II. točka izreka).

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo v delu, ki se nanaša na dolžnost dolžnice storiti izvedbo sanacije svoje kanalizacije skladno z II. točko izreka izvršilnega naslova. Ob ugotovitvah na naroku, ki ga je opravilo pred odločitvijo o predlogu za izvršbo, da ima dolžnica speljane meteorne vode v interno kanalizacijo (kar je bilo ugotovljeno že v pravdi), fekalije pa v mestno kanalizacijo, poleg tega pa ima upnica stanovanjsko hišo v nižje ležečem položaju, nad hišo pa se razprostira gozd upnice, je zaključilo, da ni mogoče naprtiti dolžnici tudi obveznosti glede meteornih voda, ki se ob deževjih iztekajo navzdol in ne izvirajo od dolžnice in je (kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa) zavrnilo predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na opustitev vsakega ravnanja dolžnice, s katerim povzroča odvodnjavanje vod s svojega zemljišča na zemljišče upnice, še posebej opustitev odvodnjavanja meteornih vod in vseh odpadnih vod iz vseh obstoječih objektov na zemljišče upnice skladno s I. točko izreka izvršilnega naslova.

7. Upnica utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da izvršilno sodišče v fazi odločanja o dovolitvi izvršbe zavezuje načelo stroge formalne legalitete (17. člen ZIZ). To načelo se nanaša na pravila za izdajo sklepa o izvršbi. Izvršilno sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na izvršilni naslov. Zato ob dovolitvi izvršbe ni upravičeno presojati materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na temelju katerega je predlagana izvršba. Izvršilno sodišče je vezano na rezultat predhodnih kvalificiranih postopkov, iz katerih izvira izvršilni naslov. To načelo je tudi izraz prepovedi ponovnega odločanja o zadevi, ki jo zajema učinek pravnomočnosti. Izvršilno sodišče torej mora upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.

8. V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe izvršilno sodišče preveri obstoj formalnih in materialnih predpostavk. Med formalne predpostavke za dovolitev izvršbe spadajo obstoj izvršilnega naslova (17. člen ZIZ), pogoji za pridobitev lastnosti le-tega (19. člen ZIZ), formalna pravilnost ter vsebina predloga za izvršbo (40. člen ZIZ), procesna legitimacija strank (člen 2/I ZIZ), materialne predpostavke pa se nanašajo na terjatev, stvarno legitimacijo strank, na sredstva in predmete izvršbe. Primernost izvršilnega naslova za dovolitev in opravo izvršbe opredeljuje 21. člen ZIZ.

9. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru že v fazi pred dovolitvijo izvršbe na naroku preverjalo in ugotavljalo dejstva, ki se nanašajo na realizacijo izvršilnega naslova. Zato je pritrditi pritožbi, da je ravnalo v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, ki sodišče v izvršilnem postopku zavezuje. Ugotavljanje (morebiti) med strankama izvršilnega postopka spornih dejstev, ki se nanašajo na realizacijo obveznosti iz izvršilnega naslova, je predmet ugovornega postopka, če je ugovor zoper sklep o izvršbi vložen.

10. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi upnice ugodilo, izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep že iz navedenega razloga, nadaljnjih pritožbenih navedb upnice ni vsebinsko presojalo.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V nadaljevanju bo sodišče prve stopnje moralo ponovno presoditi, ali obstajajo formalne in materialne predpostavke izvršbe tudi v preostalem delu predloga za izvršbo, ki se nanašajo na opustitvena ravnanja dolžnice in nato upoštevaje zgoraj navedeno ponovno odločiti o predlogu za izvršbo tudi v tem delu.