Jedro

Mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi niso podane nobene posebne lastnosti ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil utemeljen zaključek, da so tla v okolici vodometa nevarna stvar. Površina omogoča varno hojo ob normalni skrbi za vzdrževanje vodometa in njegove okolice. Če je povečana nevarnost posledica opustitve dolžne skrbnosti pri vzdrževanju in čiščenju tal, je podlaga odgovornosti lahko le krivdna in ne objektivna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerem je tožnica zahtevala, da ji tožene stranke solidarno plačajo znesek 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2009 dalje. Odločilo je, da je tožnica dolžna prvi toženi stranki povrniti 1.872,55 EUR, drugi toženi stranki pa 739,10 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja na stališču, da so tla ob vodometu, kjer je padla, nevarna stvar. Drugačni zaključki sodišča so arbitrarni, v nasprotju z listinami v spisu ter temeljijo na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Ugotovitev sodišča, da je tožnica padla izven vplivnega območja vodometa, je napačna in neobrazložena. Vplivno območje vodometa je zaradi visokih curkov vode in vetra precej široko in ga sodišče niti izvedenec nista ugotavljala. V konkretnem primeru je šlo za spolzka tla, ki jih sodna praksa šteje za nevarno stvar (II Ips 24/99). Drsenje so povzročile alge, ki so prostim očem nevidne, česar izvedenec ni ugotavljal. Tožnica je zatrjevala, da je padla tudi zaradi sluzi in drugih nečistoč, ne samo zaradi alg. Sodišče nima znanja, da bi lahko iz fotografij ugotovilo, da alg na mestu padca ni bilo. Iz fotografij izhaja, da so bila v kritičnem času tla na mestu padca zaraščena z algami. Tudi če alge na fotografijah ne bi bile vidne, še ne bi pomenilo, da jih v času padca ni bilo. K zdrsnosti tal je pripomogla tudi izvedba vodometa in trga iz cenejših materialov. Iz fotografij primerljivega italijanskega vodometa je razvidno, da je podlaga iz brušenega marmorja, torej hrapava in protizdrsna. Napačni so tudi zaključki sodišča, da tožene stranke niso krivdno odgovorne za nastalo škodo. Območje vodometa očitno ni bilo primerno vzdrževano, saj sicer mesto padca ne bi bilo tako spolzko oziroma drseče. Izvajalec in upravljalec se problematike razraščanja alg in sluzi na območju vodometa nista ustrezno lotevala, saj se sicer alge ne bi smele in mogle tako razrasti. Poleg tega bi morali biti na predmetnem območju nameščeni opozorilni znaki. Sodišče je kršilo določbe postopka, ker ni opravilo poizvedb glede morebitnih padcev na območju trga in ker ni zaslišalo predlaganih prič, ki bi vedele povedati o tem, kakšna so bila tla na mestu padca. Sodišče bi tožnici moralo dati možnost, da zasliši izvedenca oziroma zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja v delu, v katerem je bilo to pomanjkljivo. S tem je poleg kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP podana tudi kršitev ustavnega načela pravičnega in nepristranega sojenja. Posledično je nepravilna odločitev o pravdnih stroških.

3. Prva tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku ni bilo sporno, da je tožnica padla v neposredni bližini vodometa na Č. na mestu, ki ga je označila na fotografijah (priloga A37, A38 in A41). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so lahko tla v okolici vodometa (kjer je tožnica padla) zaradi delovanja vodometa mokra in navedeno okoliščino pri odločanju tudi upoštevalo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da v konkretnem primeru ni podlage za uporabo pravil o objektivni odgovornosti (drugi odstavek 131. člena OZ (1)). Za obstoj objektivne odgovornosti mora biti nevarnost povečana in neobičajna. V sodni praksi je zavzeto jasno stališče, da mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar (2). V konkretnem primeru tudi niso podane nobene posebne lastnosti ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil utemeljen zaključek, da so tla v okolici vodometa nevarna stvar. Po ugotovitvah sodnega izvedenca gradbene stroke je podlaga vodometa in okolice izdelana iz ustreznih materialov, ki so običajni za urejanje pohodnih prometnih površin in je varna za uporabo. Površina okrog vodometa je nagnjena proti odtoku, tako da se padajoča voda sproti odteka. Sodni izvedenec je pojasnil, da površina omogoča varno hojo ob normalni skrbi za vzdrževanje vodometa in njegove okolice. Med obstoječim stanjem v okolici vodometa in običajnim prehodom za pešce ni razlike v drstnosti tal, tudi če so ta mokra. Ob takšnih ugotovitvah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tla v okolici vodometa niso nevarna stvar, saj iz njih (tudi če so mokra) ne izvira večja nevarnost od povprečja. Če je povečana nevarnost posledica opustitve dolžne skrbnosti pri vzdrževanju in čiščenju tal, je podlaga odgovornosti lahko le krivdna in ne objektivna. Kakšna je površina vodometa v Italiji, pa za obravnavano zadevo ni relevantno, poleg tega je tožnica v zvezi s tem trditve in dokaze podala prepozno (prvi odstavek 186. člena ZPP (3)).

7. V postopku ni bilo podlage oziroma potrebe za dopolnitev izvedenskega mnenja sodnega izvedenca gradbene stroke, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča popolno, strokovno in povsem prepričljivo. Izvedenec je v dopolnitvi mnenja odgovoril na vsa vprašanja pravdnih strank. Tožnica je izvedencu zlasti očitala, da se ni opredelil do možnosti nastanka alg in ni upošteval fotografij, iz katerih naj bi bilo razvidno, da so tla na mestu padca zaraščena z algami. Izvedenec je pojasnil, da se na predmetni površini (enako kot velja za prometne in pohodne površine) ob prisotnosti vlage oziroma vode lahko nabira prah, bio odpadki in alge, kar lahko poveča drsnost površine. Vendar je po ugotovitvah izvedenca površina ob ustreznem vzdrževanju in čiščenju, ki obsega tudi uporabo sredstev proti razraščanju alg, varna za hojo oziroma uporabo.

8. Tožnica je obstoj krivdne odgovornosti toženih strank utemeljevala z navedbami, da vodomet in njegova okolica nista bila ustrezno vzdrževana in čiščena, saj so se na mestu, kjer je padla, nahajale alge, sluz in nečistoče. V dokaz svojih trditev je predlagala zaslišanje A. Ž., M. R. in S. V., ki naj bi po njenih navedbah videli padec in bi lahko izpovedali o tem, da so bila tla v okolici vodometa vlažna in spolzka, deloma prekrita z algami. Utemeljitev sodišča prve stopnje, da bi priče glede na dokazni predlog lahko izpovedale le o tem, da je tožnica padla na mestu, kjer zatrjuje, je protispisna. Tožnica je predlagala zaslišanje prič v zvezi s pravno relevantnimi dejstvi (ali sta bil vodomet in njegova okolica ustrezno vzdrževana in čiščena), zato bi prvostopenjsko sodišče predlagan dokaz moralo izvesti. Ker ni ravnalo tako, je tožnici kršilo pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Utemeljeno pa je sodišče zavrnilo dokazni predlog tožnice za opravo poizvedb pri G. J. glede morebitne evidence poškodb dijakov na Č. Gre za informativni dokaz (tožnica ni trdila, da bi v preteklosti že prišlo do padcev), ki v pravdnem postopku ni dovoljen.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožnice ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo dopolniti dokazni postopek v zgoraj nakazani smeri (pri čemer bo moralo zaslišati tudi S. D., ki sta jo v zvezi s stanjem okolice vodometa predlagali druga in tretja tožena stranka) in nato na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in zbranega procesnega gradiva ponovno presoditi, ali je podana krivdna odgovornost toženih strank ter ponovno odločiti v zadevi.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.).

(2) Primerjaj II Ips 621/2005, I Cp 1466/2009. (3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).