Jedro

Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.

Vendar je v zvezi z novotami v tem zapuščinskem postopku treba upoštevati tudi, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožnikove novote dopustne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Dedinja A. A. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) je izdalo sklep o dedovanju, s katerim je: - ugotovilo obseg zapuščine (nepremično premoženje, denarna sredstva, osebni avtomobil; I. točka izreka), - razglasilo zakonita dediča, ki dedujeta vsak do 1/2 (II. točka izreka) ter - odredilo vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo po pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se pritožuje zakoniti dedič, zapustničin sin B. B. Predlaga, da na podlagi novo ugotovljenih dejstev sodišče spremeni svoj sklep. Po podani dedni izjavi in po izdanem sklepu je namreč izvedel, da naj bi sin zakonite dedinje A. A., C. C. iz TRR zapustnice v zadnjih letih dvigoval večje vsote denarja, tako da se je znesek privarčevanih denarnih sredstev bistveno zmanjšal, oziroma skoraj v celoti porabil. Dvigi gotovine so bili narejeni brez vednosti zapustnice. Pritožnik sumi, da je C. C. denar porabil za nakup stanovanja v letu 2018, ki ga je leta 2021 sicer prodal. Predlaga, da naj se pridobi izpisek o prometu na TRR zapustnice za obdobje od začetka leta 2018 do zapustničine smrti. Ta dvignjena sredstva je treba upoštevati pri določitvi zapuščinske mase. Po prejemu izpiska prometa na TRR zapustnice bo znano, če je prišlo do nameravanega prikrajšanja obsega zapuščine, kar bistveno vpliva na obseg dedovanja, predvsem pa vpliva na izraženo voljo pritožnika. Pritožnik si namreč pridržuje pravico terjati, da se ugotovljena denarna sredstva, ki so bila odtujena iz TRR zapustnice, štejejo v zapuščinsko maso, oziroma da se dedne deleže obeh zakonitih dedičev glede na novo ugotovljena dejstva ustrezno ovrednoti.

3. Zakonita dedinja je podala odgovor na pritožbo v katerem prereka pritožbene navedbe, predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Res pritožnik v postopku na prvi stopnji ni podal navedb, ki jih podaja v pritožbi. Vendar je treba upoštevati, da je zapuščinski postopek oficiozni postopek (se začne in vodi po uradni dolžnosti), zato je ureditev pritožbenih novot (337. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD) v tem postopku pomembno drugačna kot v adversarnem pravdnem postopku. Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke. V konkretnem primeru sicer pritožnik ne uveljavlja pravice v zvezi z dedovanjem, temveč nova dejstva v zvezi z obsegom zapuščine. Vendar je v zvezi z novotami v tem zapuščinskem postopku treba upoštevati tudi, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožnikove novote dopustne.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ta odločitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (zapuščinski postopek je bil uveden 21.8.2021, sodišče prve stopnje pa je izdalo sklep oktobra 2021). Nenazadnje bo s tem strankam tudi zagotovljena pravica do pravnega sredstva. V novem postopku bo moralo sodišče opraviti zapuščinski narok, na katerem bo (ponovno) ugotovilo obseg zapuščine. Če bo ta sporen, bo moralo prekiniti postopek in dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo (210. člen ZD).

7. Odločitev o stroških temelji na 174. členu ZD.