Jedro

Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožnici na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 6. 2006 dalje (glede na vložitev tožničinega predloga za novo odmero dne 23. 5. 2006) ni ravnala nezakonito. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je vse do navedenega datuma glede višine tožničine pokojnine učinkovala pravnomočna odločba o tožničini upokojitvi z dne 19. 10. 1998.

Izrek

Glede odločitve o zahtevku za plačilo zneska 3.300 EUR se revizija zavrže. Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. 1 44073251 z dne 25. 5. 2006 in št. 4073251 z dne 8. 12. 2006 ter zahtevek za izplačilo višje pokojnine na podlagi nove odmere ob upoštevanju plač delodajalca v obliki izdanih delnic in obveznic vse od upokojitve tožnice s 1. 10. 1998 dalje. Hkrati je zavrnilo tudi podredni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 3.300 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da je postala odločba o upokojitvi tožnice z dne 19. 10. 1998 pravnomočna in da je tožena stranka na predlog tožnice z dne 23. 5. 2006 izvedla ponovno odmero pokojnine, pri kateri je upoštevala tudi v obliki delnic in obveznic v letih 1990 do 1992 izplačane plače, je soglašalo, da je tožena stranka izplačilo tako ugotovljenih višjih zneskov pokojnine tožnici priznala šele od prvega v naslednjem mesecu, to je od 1. 6. 2006 dalje in da za nazaj tožnica do višjih zneskov pokojnine ni bila upravičena.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita neenako obravnavo v primerjavi z drugimi zavarovanci, ki jim je bila pokojnina priznana tudi ob upoštevanju plač, izplačanih v obliki izdanih delnic in obveznic. Navaja, da se zoper odločbo o upokojitvi z dne 19. 10. 1998 ni pritožila, ker ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ji višina pokojnine ni bila pravilno izračunana. Nekaterim njenim sodelavcem je pri upokojitvi tožena stranka sama upoštevala izplačila iz naslova delnic in obveznic, od katerih so bili plačani prispevki, tožnice pa na to, da ji ta izplačila niso bila upoštevana, ni opozorila. Ker je imela tožnica ves čas od upokojitve pravico do višje pokojnine, bi ji moralo sodišče višjo pokojnino priznati. Sicer je bila tožena stranka neopravičeno obogatena, tožnica pa oškodovana, kar je zatrjevala ves čas postopka. Ponavlja očitke v zvezi z nezakonitim ravnanjem tožene stranke ob izdaji odločbe o njeni upokojitvi z dne 19. 10. 1998. 4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Glede odločitve o tožničinem podrednem zahtevku za plačilo 3.300 EUR revizija ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

6. Glede na izdajo sodbe sodišča prve stopnje pred 1. 10. 2008 je bilo potrebno glede dovoljenosti revizije upoštevati določbe 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v zvezi s takrat veljavnim Zakonom o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007). Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZDSS-1 je v premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP je bila v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 4.172,93 EUR.

7. Podredni zahtevek za plačilo zneska 3.300 EUR iz naslova odškodnine oziroma neopravičene obogatitve predstavlja zahtevek v premoženjskem socialnem sporu, ki ne dosega zneska za dovoljenost revizije v smislu navedenih določb ZPP. Zato je sodišče na podlagi 377. člena ZPP v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

8. Predmet spora sta bili odločbi tožene stranke z dne 25. 5. 2006 in 8. 12. 2006 o višji odmeri pokojnine, kolikor iz njiju ni izhajala pravica do višje pokojnine za nazaj, to je vse od upokojitve tožnice s 1. 10. 1998 dalje, temveč šele od 1. 6. 2006 dalje.

9. Tožnica v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z odločitvijo o navedenem predmetu spora ni določno opredelila. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo (člen 371 ZPP).

10. Ob ugotovitvah sodišča, da je postala odločba o upokojitvi tožnice in odmeri višine njene pokojnine z dne 19. 10. 1998 pravnomočna, da je tožnica zahtevala novo odmero pokojnine z upoštevanjem izplačila plače v obliki delnic in obveznic šele 23. 5. 2006, ko je rok za obnovo postopka zoper odločbo z dne 19. 10. 1998 že potekel, in da ji je tožena stranka z izpodbijanima odločbama kljub temu na novo odmerila višjo pokojnino od 1. 6. 2006 dalje, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožničin zahtevek za priznanje in izplačilo višje pokojnine za nazaj ni utemeljen.

11. Sodišče pravilno ugotavlja, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) take ponovne odmere pokojnine ne ureja. Glede na to, tudi ne ureja od kdaj gre v takem primeru upravičencu novo odmerjena višja pokojnina. Glede na določbe drugega odstavka 3. člena Zakona o sodiščih (ZS) je zato potrebno upoštevati ureditev ZPIZ-1 v podobnih primerih.

12. ZPIZ-1 v 263. členu določa, da odločba, izdana v obnovi postopka, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi za obnovo, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek obnove uveden po uradni dolžnosti. V primeru naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ZPIZ-1 v 181. členu določa, da se takšna doba upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. Pri tem pa v drugem odstavku določa, da gre zavarovancu pravica do takšnega odstotnega povečanja pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Glede na tako ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožnici na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 6. 2006 dalje (glede na vložitev tožničinega predloga za novo odmero dne 23. 5. 2006) ni ravnala nezakonito. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je vse do navedenega datuma glede višine tožničine pokojnine učinkovala pravnomočna odločba o tožničini upokojitvi z dne 19. 10. 1998. Glede na pravnomočnost te odločbe so tožničine navedbe o napakah tožene stranke pri njeni izdaji in sklicevanje na neenakopravno obravnavo brezpredmetne.

13. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo v obravnavanem obsegu kot neutemeljeno zavrnilo.