Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika.

Izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijski zavezanec ni sam v roku izpolnil z izvršilnim naslovom naloženih obveznosti, tudi ni sklep iz iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s I. točko izreka zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep gradbenega inšpektorja z dne 24. 5. 2011 o dovolitvi izvršbe; z II. točko izreka pa je zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe. Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski inšpekcijski organ ugotovil, da je odločba z dne 19. 10. 1995 (s katero je bilo tožniku naloženo, da mora do 22. 12. 1995 odstraniti poslovni objekt s tam navedeno površino na tam navedenem zemljišču), postala izvršljiva in se dovoli njena izvršba. Tožnik mora objekt odstraniti v naknadnem roku treh mesecev po prejemu tega sklepa, sicer bo opravljena izvršba po pooblaščenem izvajalcu del na stroške zavezanca. Tožena stranka je z odločbo z dne 4. 4. 2012 zavrnila tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi k I. točki izreka sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je tožbo zavrglo. V obrazložitvi k II. točki izreka pa navaja, da zaradi zavrženja tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o začasni odredbi, zato je zavrglo tudi tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe.

3. V pritožbi zoper navedeni sklep tožnik navaja, da rušenje njegovega objekta predstavlja zanj težko popravljivo škodo in hud poseg v materialno pravico in pravno korist. Zaradi solastništva na objektu ga ne more sanirati. Gre za ustavno kategorijo pravice do lastnine, ki je varovana skozi vse postopke, zlasti izvršilne. Predlaga ugoditev pritožbi in oprostitev plačila sodnih taks.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je na podlagi prvega odstavka 290. in 297. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdal organ, pristojen za izvršbo. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku (izvršilni naslov), postala izvršljiva in se dovoli njena izvršba. Zavezancu je bilo naloženo, da mora odstraniti objekt iz 1. točke izreka tega sklepa v naknadnem roku treh mesecev po prejemu tega sklepa, sicer bo opravljena upravna izvršba – odstranitev nelegalno zgrajenega objekta po pooblaščenem izvajalcu del, na stroške zavezanca. O datumu upravne izvršbe bo zavezanec obveščen naknadno.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sporni sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 86/2009, I Up 67/2010, I Up 285/2010, I Up 319/2011). S tem sklepom namreč ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov, to je odločba urbanističnega inšpektorja z dne 19. 10. 1995, s katero mu je bila naložena odstranitev poslovnega objekta.

7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba, ker inšpekcijski zavezanec ni sam v roku izpolnil z izvršilnim naslovom naloženih obveznosti, ne spada.

8. Pravica do zasebne lastnine je z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena pravica, vendar to ne pomeni, da ni mogoče odstraniti nelegalno zgrajenega objekta, torej objekta, ki ni bil zgrajen na podlagi ustreznih upravnih dovoljenj. Nezmožnost legalizacije spornega objekta, na katero se sklicuje tožnik v pritožbi, ni pravno pomembna za odločitev v tej zadevi, saj se v tem pritožbenem postopku presoja zakonitost procesne odločitve sodišča prve stopnje.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tudi tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj ob neizpolnjenih procesnih predpostavkah za vložitev tožbe niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje o začasni odredbi.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. O oprostitvi plačila sodnih taks je v skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah odločalo sodišče prve stopnje, njegova odločitev se nanaša tudi na pritožbeni postopek, zato Vrhovno sodišče o tem ni odločalo.