Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Enako kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dolžnikovo zadolževanje na meji lahkomiselnosti, vendar pa bi v primeru, da se ne bi pripetilo zmanjšanje plače zaradi reorganizacije dela in bolezni ter dodatnih stroškov zaradi stikov z otrokom, lahko svoje obveznosti poravnal. Ni pa mogoče dolžniku očitati nepoštenosti ali nevestnosti glede na to, da se je trudil, delal nadure, da skrbi za otroka.
Pritožba upravitelja se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 7. 10. 2020 vložil upravitelj, zavrne. Predlog za skrajšanje preizkusne dobe, ki ga je dne 17. 7. 2020 vložil dolžnik, se zavrne in predlog upnika (pravilno dolžnika) za razrešitev stečajnega upravitelja se zavrne.
2. Zoper I. točko izreka sklepa se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožil upravitelj in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi, ugovoru upravitelja ugodi in postopek odpusta obveznosti ustavi.
3. Na pritožbo je odgovoril osebni dolžnik, ki je predlagal, da višje sodišče pritožbo upravitelja zavrne kot neutemeljeno.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Določba 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) med drugim določa ovire za odpust obveznosti. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Odpust obveznosti ni dovoljen: 1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, ali 2. če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let:- če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, - če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona, ali zaradi ovire iz tretjega odstavka tega člena ali- če je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen po 411. členu tega zakona.
Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti).
Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v naslednjih primerih: 1. če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov, 2. če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 evrov, 3. če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo, 4. če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu tega zakona značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom tega zakona uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja, ali 5. če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.
6. Določba prvega odstavka 383. b člena ZFPPIPP določa, da je dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in z upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja. Določba 6. odstavka 384. člena ZFPPIPP pa, da mora dolžnik med postopkom osebnega stečaja: 1. upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena ali vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, ali kontaktnih podatkov iz drugega odstavka 383.b člena tega zakona, in 2. upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.
7. Upravitelj navaja, da dolžnik krši svoje obveznosti iz 383.b člena in šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, čeprav iz vsebine pritožbe izhaja, da dolžniku očita kršitev iz 3. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
8. Upravitelj v pritožbi, kot že pred tem v ugovoru zoper odpust obveznosti, navaja, da je dolžnik kršil določbe ZFPPIPP, saj je na dan začetka postopka imel dolg v višini 121.442,17 EUR pri tem, da je imel plače 1.200,00 EUR na mesec, skupaj z nadurami, ko jih je še lahko opravljal, tudi do 2.000,00 EUR. Njegov dolg na dan 30. 12. 2020 je znašal 129.105,11 EUR. Upravitelj ugovarja zoper odpust obveznosti zaradi tega, ker naj bi se dolžnik nesorazmerno zadolževal pred začetkom stečajnega postopka s tem, da mu ne verjame, da se ni zavedal lastne insolventnosti, preden se je stečajni postopek uvedel. 9. Stečajni postopek zoper dolžnika se je začel 6. 3. 2020, dne 7. 7. 2020 pa se je pričel postopek odpusta obveznosti.
10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vse do poslabšanja zdravstvenega stanja dolžnika in do spremembe v organizaciji delovnega procesa opravil veliko nadur in je na tej podlagi prejemal tudi pomembno višje mesečne dohodke. V takšnih razmerah je bil zmožen odplačevati prevzete obveznosti, težave pa so se pojavile ob nastopu bolezni in ob reorganizaciji delovnega procesa, na kar dolžnik ni mogel imeti vpliva in zato mu ni mogoče očitati nevestnega in nepoštenega ravnanja. Dodatna okoliščina, ki je po presoji sodišča vplivala, da dolžnik ni več zmogel plačevati vseh obveznosti, je izvrševanje stikov z mladoletnim sinom, ki živi v skoraj 200 km oddaljenem kraju, kar pomeni za dolžnika dodatno finančno breme.
11. Upravitelj navaja, da je dolžnik želel oškodovati stečajno maso, ko je po začetku stečajnega postopka, ki ga je sam predlagal, odprodal zavarovalno polico za 700,00 EUR, ki jih je šele po pozivu upravitelja vrnil v stečajno maso. Pritožbeno sodišče dodaja, da glede na to, da je dolžnik znesek vrnil, stečajna masa ni oškodovana.
12. Nadalje upravitelj trdi, da je se dolžnik nesorazmerno zadolževal in da bi se moral tega zavedati, ne pa da je najemal vedno nove kredite ter da je konec poletja 2019 vedel, da ne bo več toliko zaslužil, ker ne bo mogel imeti več toliko nadur, saj so na urgenci zaposlili dva nova delavca ter da je bil od oktobra dalje tudi na bolniški odsotnosti. Po njegovem mnenju je sodišče prve stopnje v tem delu napačno ugotovilo dejansko stanje, s čimer pritožbeno sodišče ne soglaša. 13. Upravitelj navaja, da mu dolžnik noče pojasniti, komu je pred začetkom stečajnega postopka dal kupnino za novi prenosni telefon in za avto. Dolžnik namreč zatrjuje, da je s tem poplačal svoje upnike, ki pa jih upravitelju noče razkriti. Dolžnik je prodal avto decembra 2019, ko se je že moral zavedati svoje insolventnosti, za katerega je prejel 7.557,94 EUR, kasneje je 5.000,00 EUR tudi dvignil iz računa in po lastnih trditvah plačal upnika. Upravitelj navaja, da je s tem oškodoval stečajno maso. Ne ve, ali je s tem resnično poplačal enega upnika, kot izpoveduje dolžnik, vendar je s tem zmanjšal maso za poplačilo ostalih upnikov. Enako je slaba dva meseca pred začetkom stečajnega postopka pri T. na obroke kupil prenosni telefon, slušalke in tablico za mesečni obrok v višini 223,20 EUR. Telefon je kasneje prodal. Ob nakupu navedenih predmetov je po mnenju upravitelja že vedel, da bo manj zaslužil in se je zato lahko zavedal lastne lahkomiselnosti. Nadalje je dolžnik v enem dnevu v oktobru (torej pred začetkom stečaja) za nakupe v Italiji zapravil 725,27 EUR, kar je bilo glede na njegove mesečne zaslužke in zadolženost neprimerno.
14. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo vsa dolžnikova ravnanja pred začetkom stečaja (na katera se nanašajo razlogi iz pritožbe), ko je navedlo, da je dolžnik prejemal redne in primerne dohodke (2.000,00 EUR z nadurami), da je sicer svoje dolgove reševal na neprimeren način, ko je kupoval in prodajal premičnine in najemal nove kredite, da je plačeval stare, vendar pa mu ni mogoče očitati, da je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem (3. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Nerešljive težave so se namreč pokazale po reorganizaciji službenega procesa in s tem nižjega zaslužka ter po nastopu bolezni, za katero je dolžnik predložil obsežno zdravstveno dokumentacijo. Sodišče prve stopnje ima tudi prav, ko ugotavlja, da so za dolžnika dodatni stroški stiki z otrokom, ki živi v oddaljenem kraju.
15. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je odpust obveznosti res pravna dobrota, ki naj poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogoči, da po preizkusni dobi začne na novo živeti brez bremena obveznosti. Enako kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dolžnikovo zadolževanje na meji lahkomiselnosti, vendar pa bi v primeru, da se ne bi pripetilo zmanjšanje plače zaradi reorganizacije dela in bolezni ter dodatnih stroškov zaradi stikov z otrokom, lahko svoje obveznosti poravnal. Ni pa mogoče dolžniku očitati nepoštenosti ali nevestnosti glede na to, da se je trudil, delal nadure, da skrbi za otroka. Iz sodne prakse izhaja, da je odpust obveznosti namenjen dolžnikom, ki so se zaradi spleta okoliščin znašli v primežu dolgov, kar je tudi primer v konkretni zadevi.
16. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V kolikor pritožnik morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobil izrecnega odgovora, ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.1 Sodišče druge stopnje se ni izrekalo o pritožnikovih navedbah glede inteligentnosti in intelektualnih sposobnostih dolžnika ter komunikacije med upraviteljem in dolžnikom. Glede navedb, da se je dolžnik pripeljal na sodišče z avtomobilom BMW, pa je dolžnik v odgovoru na pritožbo pojasnil, da avtomobil ni njegov, sploh pa gre za novo dejstvo, ki ga pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen Zakona o pravdnem postopku). Sicer je upravitelj navedel, da za to dejstvo prej ni vedel, vendar ga pritožbeno sodišče tudi glede na navedbe dolžnika o tem, da avto ni njegov in glede zasledovanja upravitelja na bencinski črpalki, ni moglo upoštevati, saj s tem ne bi bilo zadoščeno načelu kontradiktornosti v postopku.
17. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
18. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
1 Prim sklep Ustavnega sodišča opr. št. Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 3/2014 z dne 11. 11. 2014 in III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018.