Jedro

Sam notarski zapis ni mogel biti podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa, ampak je bil podlaga le za izdajo sklepa o zavarovanju iz takratnega 1. odst. 251. člena ZIZ. Šele na podlagi tega sklepa o zavarovanju, ki bi ga moralo izdati izvršilno sodišče, bi bilo mogoče predlagati izdajo zemljiškoknjižnega sklepa o predznambi zastavne pravice.

Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med predlagateljema in prejšnjim upnikom ima le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe vložene pritožbe.

Predlagatelja sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa Dn. št. 7007/1999 z dne 10.12.2002. Poleg tega je ugodilo ugovoru predlagateljev in razveljavilo sklep Dn. št. 7007/1999 z dne 10.12.2002. Zoper sklep se pritožuje upnik F., ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep, podrejeno pa, da dovoli predznambo zastavne pravice in vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah predlagateljev. V pritožbi navaja, da je od odstopnika S. prevzel terjatve do predlagateljev oziroma do dolžnika G., za katere sta predlagatelja zastavila svoje nepremičnine. Ni razumljivo postopanje sodišča glede razveljavitve pravnomočnega vpisa v zemljiško knjigo z dne 10.12.2002 pod Dn. št. 7007/1999, na podlagi očitno ponovne vročitve sklepa predlagateljema dne 16.12.2009. Upnik je prevzel terjatev odstopnika na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo v dobri veri, da so podatki v zemljiški knjigi točni. Morebitne procesne pomanjkljivosti ali napaka sodišča glede vročitve sklepa za vpis v zemljiško knjigo strankam v postopku ne more vplivati na dobrovernega imetnika pravice, ki se zanaša na stanje v zemljiški knjigi. Razlogi sodišča o razveljavitvi sklepa z dne 10.12.2002 niso pravilni. Res je sodišče odločilo mimo zahtevka predlagateljev o predznambi zastavne pravice, vendar pa bi upnik oziroma njegov pravni prednik (S.) lahko uveljavljal vložitev zahtevka za opravičbo predznambe vpisa na podlagi izdanega sklepa o predznambi v zakonskem roku za opravičbo predznambe vpisa v zemljiško knjigo. Z odločitvijo sodišča na podlagi sklepa z dne 19.5.2010 o odpravi in izbrisu vknjižbe zastavne pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve iz zemljiške knjige pa upnik iz nekrivdnih razlogov ostaja brez kakršnegakoli zavarovanja svojih terjatev do dolžnika (predlagateljev), kar upniku povzroča ogromno materialno škodo. Z izpodbijanim sklepom upnik ostaja brez kakršnegakoli pravnega varstva svojih pravic, čeprav ni storil nobene napake v postopku. V primeru kršitve predpostavk predlaganega (nepravilnega) vpisa, bi moralo sodišče dovoliti vsaj predlagani in zahtevani vpis predlagateljev na predznambo navedenih pravic upnika v zemljiško knjigo, kar pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ignoriralo. Sodišče naj zato odloči o zahtevku stranke kot izhaja iz predloga predlagateljev, to je o predznambi zastavne pravice in vknjižbi prepovedi odtujitve in obremenitve.

Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep Dn. št. 7007/1999 z dne 10.12.2002 ni postal pravnomočen, saj je bil vročen pooblaščencu predlagateljev šele 16.12.2009 (predlagateljema ni bil nikoli vročen), predlagatelja pa sta zoper ta sklep vložila pravočasen ugovor. Trditve o dobrovernosti upnika v zvezi s stanjem v zemljiški knjigi v času prevzema terjatve od prejšnjega upnika (S.) nimajo nobenega pomena za ta zemljiškoknjižni postopek.

Predlagatelja in prejšnji upnik so v obliki notarskega zapisa SV 607/99 sklenili sporazum o zavarovanju bodoče in pogojne denarne terjatve, v katerem je bilo dogovorjeno, da se za zavarovanje bodoče in pogojne terjatve opravi predznamba zastavne pravice s prepovedjo obremenitve in odsvojitve na nepremičninah, last predlagateljev. Predlagatelja sta nato na podlagi tega notarskega zapisa predlagala zemljiškoknjižni vpis, in sicer predznambo zastavne pravice s prepovedjo obremenitve in odsvojitve na svojih nepremičninah. Zemljiškoknjižna referentka je izdala sklep z dne 10.12.2002 o vknjižbi zastavne pravice ter o vknjižbi prepovedi odtujitve in obremenitve v korist takratnega upnika in o zaznambi izvršljivosti notarskega zapisa. S tem je zemljiškoknjižna referentka odločila mimo predloga predlagateljev, zato je zemljiškoknjižna sodnica utemeljeno razveljavila ta sklep. Tudi če bi bila predlagana vknjižba zastavne pravice bi takšnemu predlogu ne bilo mogoče ugoditi, saj omenjeni notarski zapis ne predstavlja listine, ki bi lahko bila podlaga za vknjižbo zastavne pravice ali za predznambo zastavne pravice.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev predznambe zastavne pravice. Na podlagi omenjenega notarskega zapisa bi moral prejšnji upnik predlagati zavarovanje terjatve s predznambo zastavne pravice v smislu takratnih določil 250. in 252. člena ZIZ. Sam notarski zapis ni mogel biti podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega sklepa, ampak je bil podlaga le za izdajo sklepa o zavarovanju iz takratnega 1. odst. 251. člena ZIZ. Šele na podlagi tega sklepa o zavarovanju, ki bi ga moralo izdati izvršilno sodišče, bi bilo mogoče predlagati izdajo zemljiškoknjižnega sklepa o predznambi zastavne pravice.

Za vknjižbo obligacijske pravice prepovedi obremenitve in odsvojitve (odtujitve) je lahko ustrezna listina kot podlaga za ta vpis tudi sama pogodba, vendar pa le tedaj, ko bi bili za to vknjižbo izpolnjeni zakonski pogoji. Prepoved odtujitve in obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo le v določenih primerih, za tak primer pa v tej zadevi ne gre (1. točka 2. odst. 13. člena ZZK-1 v zvezi s 4. odst. 38. člena SPZ oziroma prej 7. točka 10. člena ZZK v zvezi s pravnimi pravili par. 364.c ODZ). Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med predlagateljema in prejšnjim upnikom ima zato le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, pri čemer je dovolilo tudi izbris zaznambe vložene pritožbe (2. točka 95. člena ZZK). Predlagatelja sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (63. člen ZZK v zvezi s 1. odst. 35. člena ZNP).