Jedro

Če je funkcija direktorja vezana na mandat, se lahko šteje, da traja izvršitev dela direktorja po svoji naravi za določen čas. Sklenitev delovnega razmerja direktorja oziroma člana uprave družbe za določen čas (za čas opravljanja funkcije) zato ni v nasprotju z določbami 17. člena ZDR (1990).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in razveljavilo drugostopni sklep tožene stranke z dne 30.12.1999, s katerim je nadzorni svet zavrgel ugovor zoper sklep o razrešitvi in prenehanju delovnega razmerja tožnika. Hkrati je sodišče smiselno zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa nadzornega sveta tožene stranke, ki je bil izdan dne 2.12.1999, s katerim je le-ta razrešil tožnika s funkcije uprave in odločil, da mu hkrati preneha delovno razmerje s 30.11.1999. Sočasno je bil zavrnjen tudi zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika nazaj na delo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002). Pri tem navaja, da je sodišče dopustilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero je v pritožbi izrecno opozoril, saj je izrek, ki razveljavlja dokončni sklep, istočasno pa potrjuje prvostopni sklep o prenehanju delovnega razmerja, sam s sabo v nasprotju. Hkrati opozarja, da kljub izrecnemu dokaznemu predlogu pred sodiščem ni bil zaslišan, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik v reviziji sodišču očita tudi zmotno uporabo materialnega prava glede opredelitve delovnega razmerja za določen čas in glede prenehanja delovnega razmerja pred dokončnostjo sklepa, oziroma celo pred vročitvijo prvostopnega sklepa, pa tudi glede pristojnosti nadzornega sveta za odločanje o prenehanju delovnega razmerja.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 370. členom ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pri tem pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Pri materialnopravnem preizkusu pravnomočne sodbe je vezano na dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ki ga je preizkušalo sodišče druge stopnje, saj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je pravilno poudarilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko je ob razveljavitvi sklepa nadzornega sveta tožene stranke z dne 30.12.1999 po vsebini presojalo sklep nadzornega sveta z dne 2.12.1999 (datum izdaje pismenega odpravka sklepa, ki je bil sicer na nadzornem svetu sprejet dne 19.11.1999) in ga vzdržalo v veljavi. Pooblastilo za takšno ravnanje je imelo v tretjem odstavku 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), ki določa, da sodišče samo odloči o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja, če delavec uveljavlja sodno varstvo, ker delodajalec ni določil o njegovem ugovoru oziroma zahtevi za uveljavljanje pravic. Ob razveljavitvi odločitve tožene stranke, s katero je le-ta odklonila odločanje o tožnikovem ugovoru, je na podlagi navedene določbe sodišče lahko odločalo o zakonitosti prvostopne odločitve o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja, tako da zaradi tega izrek sodbe sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bil pred sodiščem druge stopnje potrjen, ni v nasprotju s preostalim delom izreka.

Prav tako ni utemeljen revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ker tožnik ni bil zaslišan. Če sodišče prve stopnje ne izvede predlaganega dokaza, to ne pomeni absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz tega razloga bi lahko šlo le za relativno kršitev iz prvega odstavka navedenega člena, ki se pred revizijskim sodiščem ne more uveljavljati kot revizijski razlog, saj se v skladu s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP revizija lahko vloži le zaradi nekaterih absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ne pa tudi zaradi relativnih kršitev iz 1. odstavka tega člena. Kolikor pa tožnik prvostopnemu sodišču očita absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave ali sodbo na podlagi odpovedi), revizijsko sodišče ugotavlja, da v reviziji tožnik takšnega ravnanja sodišča prve stopnje po vsebini ne zatrjuje. Zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila podana.

Revizijsko sodišče soglaša z razlago individualne pogodbe o zaposlitvi, ki sta jo pravdni stranki podpisali 16.2.1998 in aneksa k tej pogodbi z dne 15.12.1998, da je tožnik na podlagi te pogodbe delovno razmerje sklenil za določen čas, za čas trajanja mandata na delovnem mestu direktorja, to je uprave družbe, katerega trajanje je bilo najprej predvideno za čas enega leta, z aneksom pa potem podaljšano na pet let. Hkrati je pogodba v 10. členu svojo veljavnost oziroma prenehanje veljavnosti med drugim izrecno vezala tudi na sklep o morebitni razrešitvi tožnika z mesta direktorja med trajanjem mandata.

Glede na poseben položaj, ki ga v skladu z določbami 246. člena do 260. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/93 - 45/01) uživa direktor oziroma uprava d.d., sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje mandata oziroma dejanskega opravljanja te funkcije ni v nasprotju z določbami 17. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). Ker je funkcija direktorja vezana na mandat, se lahko šteje, da traja izvršitev dela direktorja po svoji naravi določen čas. Tako je bil podan razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas v smislu 1. alinee prvega odstavka navedenega člena ZDR.

Ker je bilo tožnikovo delovno razmerje vezano na mandat direktorja, mu je delovno razmerje zakonito prenehalo z razrešitvijo s te funkcije, ne glede na to, da mu je bil pismeni sklep o prenehanju delovnega razmerja vročen šele nekaj dni kasneje. Ob jasni določbi individualne pogodbe o zaposlitvi, da ta preneha, če nadzorni svet družbe sprejme sklep o predčasni razrešitvi direktorja, je pismeno obvestilo o prenehanju delovnega razmerja le deklaratorne narave. Hkrati pa je glede na poseben status direktorja oziroma uprave d.d. o razrešitvi in prenehanju delovnega razmerja utemeljeno odločal nadzorni svet tožene stranke, ki je po svojem predsedniku v skladu z 259. in 275. členom ZGD s tožnikom tudi sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi in mu posredoval pismeni odpravek sklepa o razrešitvi in prenehanju delovnega razmerja.

Glede na povedano revizijsko sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso bili podani. Zato je v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.