Jedro

Že zakonodajalec je predvidel, da občina lahko sprejme občinski podrobni prostorski načrt, ne da bi pred tem sprejela občinski prostorski načrt. Zato prostorske sestavine veljajo do uveljavitve občinskega prostorskega načrta skladno z določbami prvega odstavka 96. člena ZPNačrt).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim gradbenim dovoljenjem je bilo investitorjema A.A. in B.B. izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo manj zahtevnega objekta - enostanovanjske stavbe z garažo, etažnosti P + 1, na parc. št. 2108/45 k.o. ..., pri gradnji pa morata upoštevati lokacijske pogoje, ki so razvidni iz urbanističnega dela projektne dokumentacije. Z gradbenim dovoljenjem so določeni namembnost, oblikovanje, lega in velikost predvidene gradnje ter gradbena parcela, ki zajema parc. št. 2108/45 in 2108/41 k.o. ... Dostop in dovoz je s ceste (javno dobro parc. št. 2286 k.o. ...) preko parcel št. 2108/28, 2106/1, 2108/44 in 2108/52 vse k.o. ... na podlagi služnostnih pogodb. Za stanovanjsko hišo se zagotovi eno parkirno mesto v garaži ter dodatno parkirno mesto na lastnem zemljišču pred garažo. Investitorja morata izvajati gradnjo po predloženem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je sestavni del tega gradbenega dovoljenja.

2. Iz obrazložitve izhaja, da sta investitorja dne 14. 10. 2016 vložila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo etažnosti P + 1 z garažo P na parc. št. 2108/45 k.o. ... Upravni organ je ugotovil, da sta investitorja lastnika parc. št. 2108/45 in sosednje parc. 2108/41 k.o. ... Za navedeni zemljišči je na parc. št. 2108/52, 2108/44, 2108/28 ter 2106/1 k.o. ... vknjižena služnostna pravica pešpoti ter dostopa in dovoza z vsemi motornimi vozili.

3. V postopek so bile z dopisom pozvane osebe, ki se lahko zaradi zaščite svojih pravic in pravnih koristi podrobneje seznanijo s posegom in vpogledajo v obravnavano dokumentacijo. Pri prvostopnem organu sta se oglasila tudi tožnika, lastnika parc. št. 2108/51 k.o. ..., in vpogledala v projektno dokumentacijo. Izjavila sta, da s posegom ne soglašata ter predložila v zvezi s tem pisno izjavo.

4. Iz ugotovitev prvostopnega organa izhaja, da leži obravnavan poseg po Dolgoročnem planu Občine Maribor za obdobje 1986-2000, Odloku o družbenem planu Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 in Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor v območju stavbnih zemljišč v ureditvenem območju naselja. Le-ta se ureja na podlagi določb Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Studenci 10 S (OPPN za del PPE St 10 S - v nadaljevanju OPPN). To območje je predvideno za gradnjo enostanovanjskih stavb. Poleg gradnje novih objektov je upoštevaje 7. člen OPPN dopustna tudi gradnja pritlične nadstrešnice, lahko tudi v obliki pergole, vrtne ute ali garaže etažnosti P. Isti člen določa tudi lokacijske pogoje in podaja usmeritve za projektiranje in gradnjo. Regulacijski in tehnični elementi za zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov so razvidni iz grafičnih kart, kjer je s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu natančno določena lega posameznih objektov in velikost ter lega posameznih parcel. Lega posameznih stavb je določena z gradbeno linijo, tolerance tlorisnih dimenzij stavb so določene z gradbeno mejo, ki je novi objekti ne smejo presegati. V okviru gradbene meje so objekti lahko tudi atrijski, z gradbeno mejo pa je prikazana maksimalna dimenzija predvidenih objektov, dovoljena je gradnja manjših objektov od prikazanih ali z zamiki v notranjost prikazanega gabarita. Na obravnavani parceli OPPN s koordinatami določa natančno lego enostanovanjske stavbe ter upoštevaje tolerance predvideva objekt maksimalnih gabaritov 9 x 11 m. Vzhodno od hiše je v širini 5 m in dolžini 11 m dopustna postavitev pritličnega objekta (nadstreška, pergole, vrtne ute ali garaže). Največja dopustna višina objekta je 9 m, merjeno od nivelete ceste, odstopanje je možno navzdol. Objekti so lahko etažnosti K + P +1 ali K + P + M ali K + P, podkletitev ni obvezna. Klet je lahko grajena samo pod nivojem terena. Streha je lahko simetrična ali asimetrična, dvokapnica ali večkapnica, z naklonom strešin od 25- do 38-. Sleme mora potekati ob vzdolžni osi objekta. Dovoljene so tudi enokapnice, ločne ali ravne strehe. Strehe so lahko izvedene kot zelene strehe. Na območju vsake parcele je treba zagotoviti vsaj dvoje parkirnih mest za stanovanjsko enoto.

5. Upravni organ je ugotovil, da je obravnavani poseg skladen z zgoraj navedenimi določbami OPPN glede gradnje obravnavane stanovanjske stavbe in gradnje garaže tako glede lege, toleranc, višine, etažnosti, odmikov, ureditve okolja in parkirnih mest. Hiša bo etažnosti P + 1 s pritlično garažo. Gradnja hiše, pravokotne oblike v tlorisnih gabaritih 9 x 11 m je predvidena v okviru določene gradbene meje, ki je novi stanovanjski objekt ne bo presegal. Garaža se postavi na področju, ki je upoštevaje zazidalno situacijo OPPN-ja predvidena za parkirna mesta. Streha bo ravna, nepohodna, izvedena kot zelena streha. Tudi nad garažo se izvede ravna streha. Maksimalna višine hiše merjeno od nivelete ceste bo 7,73 m. Dovoz je skladno z določili OPPN predviden z občinske javne ceste preko parcel 2108/28, 2106/1, 2108/44 ter 2108/52 vse k.o. ... na podlagi služnostnih pogodb. Investitor bo zagotovil dvoje parkirnih mest, eno v garaži ter dodatno parkirno mesto na lastni parceli pred garažo. Skladno z OPPN bo urejena komunalna oskrba. Objekt bo ogrevan s toplotno črpalko zrak-voda v skladu s pogoji OPPN. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz zasnove požarne varnosti št. P08/2015 iz septembra 2015, ki ga je izdelal A. s.p., Maribor.

6. Prvostopni organ je ugotovil, da imata investitorja pravico graditi, kar je razvidno iz zemljiške knjige, da je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in ga je izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta ter je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, da ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine, k predvideni gradnji so pridobljena vsa predpisana soglasja, investitorja sta predložila dokazila o plačanih dajatvah in prispevkih določenih z zakonom in iz projekta za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba stanovanjskega objekta (oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste).

7. Glede na pripombe sosedov prvostopni organ pojasnjuje, da za obravnavano gradnjo niso zavezujoča določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 1/2014, 12/114, 5/15, 11/12, 20/15, 20/16, 29/16 in 9/17 – Odlok o PUP), temveč obravnavano območje ureja že citirani OPPN, ki pa za izdajo gradbenega dovoljenja ne pogojuje soglasja sosedov mejašev. Glede na mnenje, da bo gradnja objekta otežena zaradi zmanjšane dostopnosti, saj so okoliške parcele že ograjene, se pojasnjuje, da sta investitorja dolžna upoštevati 18. člen OPPN, ki natančno določa obveznosti investitorja v času gradnje (pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljalce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala; v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe; zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov in sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane).

8. Ker gre v konkretnem primeru za izdajo dovoljenja na podlagi OPPN-ja, ki dovolj podrobno določa prostorsko ureditev območja, umestitev načrtovanih stanovanjskih objektov v prostor, umestitev gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacijo in etapnost izvedbe ter vplivna območja ureditve - torej pomeni direkten prenos zazidalnih pogojev iz OPPN-ja, ki so za graditelje obvezujoči, v odločbo - upravni organ ne more upoštevati zasebnopravnih ugovorov stranskih udeležencev, saj so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni vsi javnopravni pogoji. Zasebnopravne ugovore je mogoče upoštevati le, če kažejo na kršitev javnih interesov. Soglasje mejašev k posegu ni potrebno, ker tega ne predpisuje niti citirani OPPN niti Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Kolikor se stranke čutijo ogrožene v svojih zasebnih pravicah, imajo možnost varstvo le-teh uveljavljati pred pristojnim sodiščem.

9. Ker je predvidena gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1, je prvostopni organ v skladu s pogoji iz 54. člena ZGO-1 izdal predmetno gradbeno dovoljenje.

10. Tožnika sta se zoper navedeno gradbeno dovoljenje pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njuno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ se z obrazložitvijo organa prve stopnje glede skladnosti nameravane gradnje z določili OPPN strinja. Glede pritožbenih navedb odgovarja, da je predmetni objekt glede tlorisnih gabaritov in velikosti skladen z določbami OPPN. Ker je predmetna gradnja znotraj predpisanih okvirov tako po tlorisnih dimenzijah kot tudi glede višine, je pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 izpolnjen. Prostorski akt, ki območje nameravane gradnje ureja, nima drugih meril in pogojev, ki bi se nanašali npr. na vprašanje prekomerne pozidanosti ali odmikov od sosednjih zemljišč. V šestem odstavku 14. člena OPPN pa je določeno, da je treba z izbranimi materiali in odmiki preprečiti možnost širjenja požarov z objekta na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji, ki se izdela v sklopu izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost požara in prepreči njegova širitev na sosednje zemljišče. 11. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki izpostavljajo nezakonitost OPPN, ker ta naj ne bi bil skladen z veljavnim Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora, ker ob njegovem sprejemu ni bila narejena celovita presoja vplivov na okolje, in ker je v nasprotju z določbo 72. člena Ustave RS, pa drugostopni organ ugotavlja, da je temeljno načelo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) načelo zakonitosti, po katerem je upravni organ vezan na veljavne predpise in se ne more spuščati v presojo neskladnosti prostorskih aktov z zakonom in ustavo ter zato ne more odkloniti uporabe podzakonskega predpisa, predpisa lokalne skupnosti ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, tudi če bi menil, da je v nasprotju z ustavo ali zakonom.

12. Glede pritožbenih navedb, da bi bilo treba pri odločanju uporabiti določbe Odloka o PUP in v zvezi s sklicevanjem na sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 206/2015 organ druge stopnje odgovarja, da ne gre za takšno situacijo, kot je podana v tej sodbi. V primeru iz sodbe je bil občinski podrobni prostorski načrt sprejet na podlagi občinskega prostorskega načrta, v primeru predmetne gradnje pa pristojna občina občinskega prostorskega načrta še ni sprejela. Drugostopni organ dodaja, da glede na ureditev po Zakonu o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) ni mogoče prostorskih ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi določb Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN), enačiti z občinskim prostorskim načrtom v smislu podlage za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ta zaključek pa je tudi skladen z ureditvijo, kakršna je veljala na podlagi ZUN, saj so bila območja, za katera je bila predvidena izdelava podrobnejših prostorskih izvedbenih aktov, predvidena s prostorskimi sestavinami in ne s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Poleg tega pa je treba ugotoviti, da ZPNačrt dopušča sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta pred uveljavitvijo občinskega prostorskega načrta, pri čemer se v tem primeru občinski podrobni prostorski načrt pripravi skladno s prostorskimi sestavinami. Prostorske sestavine meril in pogojev za gradnjo ne določajo.

13. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na osončenost, požarno varnost in vprašanje dostopa, pa organ druge stopnje ugotavlja, da iz projekta za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja, da je do objekta izveden obstoječ priključek na severovzhodni strani, ob objektu se izvede površina namenjena parkiranju osebnih vozil. Projekt za izdajo gradbenega dovoljenja navaja, da objekt ne bo vplival na sosednje objekte glede osončenja oziroma da je osenčenje dopustno, ker je predvideni objekt tlorisno in višinsko takšen, kot ga opredeljujejo določbe prostorskega izvedbenega akta. V vodilni mapi pa je tudi navedeno, da so bili v skladu z 22., 23. in 28. členom Zakona o varstvu pred požarom ter Pravilnika o požarni varnosti v stavbah pri načrtovanju upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom.

14. Drugostopni organ se tudi ne more strinjati s pritožbenim očitkom, da je bilo kršeno načelo zaslišanja, saj je prvostopni organ poslal tožnikoma vabilo v zvezi z zahtevkom za gradbeno dovoljenje s priloženo kopijo iz tehnične dokumentacije, iz katere je razvidna lega obravnavane gradnje oziroma posega in hkrati pojasnil, da je možen tudi podrobnejši vpogled v tehnično dokumentacijo pri organu. Prav tako ne predstavlja kršitve pravil postopka dejstvo, da upravni organ ni opravil ogleda, saj se ta opravi v skladu z določbami 199. člena ZUP, v konkretnem primeru pa to ni bilo potrebno, saj morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1. Drugostopni organ zavrača tudi očitek, da odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ima ta vse sestavine iz 214. člena ZUP.

15. Tožnika sta vložila tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, kar vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve. Navaja, da izpodbijani akt nima razlogov glede vpliva osončenosti, glede pogoja iz 14. člena OPPN (po katerem morajo biti intervencijske poti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja), utemeljenosti odmikov glede preprečitve možnosti širjenja požara in glede dostopnosti do parcele ter zakaj na predlog tožnikov ni bil opravljen ogled. Izpodbijani upravni akt pa krši tudi človekove pravice in temeljne svoboščine tožnikov in sicer z Ustavo zagotovljeno lastninsko pravico in pravico do zdravega okolja. Pravni interes tožnikov je, da svoje zemljišče in lastninsko pravico na njem uživata v urejenem sistemu z ustreznimi odmiki med objekti in gostoto, ki omogoča zdravo življenjsko okolje.

16. Tožeča stranka citira določbe ZPNačrt in nato navaja, da Občina Maribor nima občinskega prostorskega načrta, ki bi ga morala sprejeti najkasneje do leta 2009. Posamezne dele mesta Maribor ureja samo z OPPN. Glede na zakonsko ureditev po ZPNačrt pa OPPN ni namenjen določanju prostorskih izvedbenih pogojev - kamor spadajo tako odmiki kot gabariti, ti bi morali biti določeni z občinskim prostorskim načrtom, temveč samo podrobnejšemu določanju arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev znotraj pogojev predpisanih z občinskim prostorskim načrtom (pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 206/2015). OPPN tako v skladu z ZPNačrt ne more posameznih območjih urejati povsem avtonomno. Ker občinski prostorski načrt ni bil sprejet v skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZPNačrt, do uveljavitve občinskega prostorskega načrta ostanejo v veljavi prostorski akti občine, ki jih je ta sprejela na podlagi ZUN.

17. Tožeča stranka zaključuje, da vsebinska razlaga prostorskih aktov po novi in stari zakonodaji pokaže, da je PUP enakovreden občinskemu prostorskemu načrtu, prostorski izvedbeni načrti pa OPPN, kar pomeni, da do sprejetja občinskega prostorskega načrta velja PUP in da mora biti sprejeti OPPN skladen s PUP. Pri tem se sklicuje na četrti odstavek (očitno 96. člena) ZPNačrt in sedmi odstavek 96. člena ZPNačrt. 18. V nadaljevanju tožeča stranka citira določbo 16. člena PUP, ki določa v 1. točki, da morajo biti v območjih prostorskih objektov novi objekti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje ter da so upoštevani požarnovarnostni, sanitarni in drugi tehnični pogoji. V 2. točki je določeno, da mora biti odmik objekta od parcelne meje 4 m. Ta je lahko manjši le s soglasjem sosedov in če so zagotovljeni pogoji osončenosti. Člen 35. PUP nadalje določa, da so posegi v prostor dopustni, kolikor izpolnjujejo predpise o varstvu okolja. Pri tem je treba posebej zagotovitvi zaščito bivalnega okolja, obvezno dvourno osončenje 21. 12. vsaj enega bivalnega prostora in ustrezen odmik od prometnic ter parkirnih površin.

19. Dne 10. 10. 2016 je bil v MUV objavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za območje urbanistične zasnove mesta Maribor, ki v 16. členu doda na koncu 1. alinee tretjega odstavka besedilo, da je manjši odmik možen tudi v primeru, ko novogradnja nadaljuje ali zapolnjuje stavbni niz, v katerem so v zatečenem stanju obstoječi objekti od svojih parcel odmaknjeni manj kot 4 m. V takem primeru se novogradnja lahko zgradi z odmikom od parcelne meje značilnim za odmike od okoliških stavb, kar je potrebno dokazati z analizo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Te spremembe PUP iz leta 2016 pa so nezakonite, ker niso bile sprejete v skladu s četrtim odstavkom 96. člena ZPNačrt, ki določa, da se prostorski ureditveni pogoji do sprejetja občinskega prostorskega načrta lahko spreminjajo in dopolnjujejo po določbah zakona, ki urejajo občinski podrobni prostorski načrt. V tem primeru so bile spremembe in dopolnitve PUP sprejete brez obveščanja javnosti s predlaganimi spremembami in dopolnitvami prostorskega akta oziroma javnosti ni bilo omogočeno podajanje pripomb na predlagane spremembe in dopolnitve akta. Zato je izpodbijani odlok v neskladju s četrtim odstavkom 96. člena ZPNačrt. 20. Podrejeno tožeča stranka navaja, da sporna gradnja tudi ne ustreza zgoraj opisanim spremembam PUP-a iz leta 2016, ker iz zazidalne situacije izhaja, da so vse hiše v stavbnem nizu, razen predvidene novogradnje, od sosednjih parcel na severni strani odmaknjene najmanj 6 m od sosednje parcele, predvidena novogradnja pa samo 1,07 m. 21. Razen tega tožeča stranka navaja, da je občinski podrobni prostorski načrt, ki ga je kot materialni predpis uporabil upravni organ, nezakonit tudi zato, ker ob njegovem sprejetju ni bila narejena celovita presoja vplivov na okolje, ki bi morala biti narejena v skladu s 16. členom ZPNačrt. Zato je tudi v neskladju z določbami 4., 6. in 8. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) ter 29. in 30. člena ZUN. Ob sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta tudi ni bila narejena študija osončenosti. S tem je po mnenju tožnikov tudi v nasprotju z določbo 72. člena Ustave RS. Sicer pa gradnja tudi bistveno zmanjšuje vrednost nepremičnine tožnikov.

22. Tožnika sta že v postopku pred organom prve stopnje predlagala pritegnitev izvedenca, ki bo izdelal študijo osončenosti, ker gre za strnjeno območje z majhnimi parcelami in zelo gosto poselitvijo. Prostorski atributi, ki so neposredno povezani z osončenjem sosednjih objektov, so parcelni odmik, lega objektov, najvišja dovoljena višina in največji dovoljeni tloris objektov. Z gradnjo predmetne hiše bi bila tožnikoma močno okrnjena potrebna sončna svetloba, zaradi česar je ogroženo njuno zdravje in lastninska pravica. V tem delu je obrazložitev organa prve stopnje pomanjkljiva oziroma neobrazložena, obrazložitev organa druge stopnje pa je sama s seboj v nasprotju. Vse to predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. S tem je kršena z Ustavo zagotovljena pravica do zdravega okolja.

23. Nadalje tožnika navajata, da sta že v postopku pred organom prve stopnje ugovarjala, da niso izpolnjeni zahtevani pogoji požarne varnosti iz 14. člena OPPN, ki zahteva, da morajo biti do gradbene parcele urejene dostopne in intervencijske poti, slednje pa morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja. Predmetna dovozna pot je ujeta med dve ograjeni parceli, pri čemer je najmanjša ožina te poti 4 m, najširša pa 5, kar pomeni, da gasilski avtomobil na tej poti ne more obračati. V zvezi z intervencijsko potjo ne organ prve ne organ druge stopnje nimata razlogov.

24. Tožnika še navajata, da je do sedaj nezazidana parc. št. 2108/45 ujeta med urejene in zazidane parcele, zaradi česar je gradnja na tem zemljišču nemogoča, saj tovornjak do njega ne more normalno dostopati. V zvezi s tem sta tožnika predlagala tudi ogled na kraju samem.

25. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi ter zadevo vrne v nov postopek, 2. točko izreka odločbe organa druge stopnje pa spremeni tako, da tožnikoma povrne stroške pritožbe pred upravnim organom. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

26. Tožena stranka je predložila predmetni spis in dodala, da vztraja pri že podanih obrazložitvah.

27. Odgovor na tožbo sta vložila tudi B.B. in A.A., ki nastopata v tem upravnem sporu kot prizadeti stranki v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi z prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prizadeti stranki se strinjata z v tem upravnem sporu izpodbijano odločitvijo in predlagata, da sodišče tožbo zavrne. Navajata, da se območje nameravane gradnje ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Studenci 10 S (OPPN). V tem predpisu je lega stavb določena v karti št. 7A - tehnični elementi za zakoličenje novih gradbenih parcel in objektov, kjer je s koordinatami v Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu natančno določena lega posameznih objektov in velikost ter lega posameznih parcel. Nameravana gradnja investitorjev je skladna s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in je predvidena znotraj gradbene meje, ki jo določa OPPN, razen tega pa izpolnjuje tudi vse ostale zahteve tega predpisa tako glede lege, toleranc, višine, etažnosti, odmikov, ureditve in varstva okolja in parkirnih mest. Navajata, da tožnika še nista vknjižena kot lastnika nepremičnine parc. št. 2108/51 k.o. ... in zato ugovarjata njuni aktivni legitimaciji. Dodajata, da sta tožnika predmetno nepremičnino pridobila na podlagi pogodbe o prodaji nepremičnine z dne 14. 6. 2016, in sta se torej pred nakupom nepremičnine lahko seznanila z vsebino OPPN za to območje in z dejstvom, da je parc. št. 2108/45 k.o. ... gradbena parcela.

28. Glede navedbe tožeče stranke, da predvidena gradnja ne ustreza spremembam PUP iz leta 2016, ker naj bi bistveno odstopala od zgrajenih hiš v stavbnem nizu, prizadeti stranki navajata, da sta tožnika v svoji tožbi na sliki 1 prikazala le del obstoječega stanja na tem območju, ob vpogledu v celotno situacijo pa je razvidno, da so vsi objekti, ki se nahajajo zahodno od ceste A in neposredno ob njej od mej sosednjih parcel oddaljeni manj kot 4 m oziroma še manj kot predvidena gradnja od parcele tožnikov. Razen tega imajo objekt tožnikov, kot tudi še dva objekta v isti vrsti vsi ob stanovanjski hiši na severni strani nadstrešnico (garaža, shramba), ki se drži hiše in je njen sestavni del, ta je prav tako manj kot 1 m oziroma 1 m oddaljena od sosednje parcele. Tudi stavba na parc. št. 2108/48 k.o. ... je manj kot 4 m oddaljena od sosednje parcele na severni strani 2108/5 k.o. ... Ob vpogledu v ureditveno situacijo je tako mogoče ugotoviti, da so predvideni odmiki med samimi stanovanjskimi stavbami (brez upoštevanja nadstrešnic - shramb in garaž) sorazmerni. Na tem območju gre za zelo strnjeno gradnjo in so odmiki med stanovanjskimi stavbami, ki se nahajajo vzhodno od parcele predvidene gradnje in zahodno od ceste A, še manjši kot odmik med stavbo in sosednjo parcelo v konkretnem primeru. Pri pripravi projektne dokumentacije za nameravano gradnjo so bile upoštevane določbe 14. člena OPPN glede odmikov v smislu obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Glede kriterijev osončenosti prizadeti stranki navajata, da so bili ti že upoštevani pri pripravi OPPN, zato ta ni v nasprotju z določbo 72. člena Ustave. Stranki dodajata, da javni vpogled v podatke o nepremičninah GURS ter ureditvene situacije kaže, da so tudi odmiki ostalih stanovanjskih hiš v strnjenem naselju na podobni razdalji, kot je obravnavana. Glede pogleda na Mariborsko Pohorje, ki ga imata sedaj tožnika, stranki z interesom navajata, da to ne more biti razlog, da nasprotujeta gradnji investitorjev. O hiši na zahodni strani, ki jima osenči hišo, pa navajata, da je bilo takšno stanje že, ko sta svojo nepremičnino kupila.

29. Na tožbeni ugovor v zvezi z intervencijskimi potmi odgovarjata, da ni nikjer naveden pogoj, da mora biti do vsake gradbene parcele urejena tako dovozna kot intervencijska pot, dovozne poti pa so na tem območju urejene z OPPN. Gasilska vozila in tehnologija so že danes ustrezno opremljeni, da je mogoče tudi gašenje z večje razdalje. Glede na to so pogoji požarne varnosti izpolnjeni. Dovozna pot do predmetnega zemljišča pa tudi omogoča gradnjo, zato so nasprotne navedbe tožeče stranke neutemeljene. Priglašata stroške tega upravnega spora.

30. Tožnika v pripravljalni vlogi navajata, da sta bila v postopek s strani prvostopnega organa pritegnjena kot lastnika prar. št. 2108/51 k.o. ... Ob nakupu hiše sta predlagala vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, narejena pa je tudi zaznamba vknjižbe lastninske pravice, zato dvoma o njuni aktivni legitimaciji ne more biti. Sicer pa vztrajata pri svojih že podanih navedbah in stališčih.

31. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah vztrajata pri svojih stališčih tudi prizadeti stranki.

32. Tožba ni utemeljena.

33. O ugovoru aktivne legitimacije tožeče stranke, ki sta ga dali prizadeti stranki v svojem odgovoru na tožbo, sodišče ugotavlja, da sta tožnika v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika nepremičnine parc. št. 2108/51 k.o. ... z učinkovanjem vpisa od 1. 7. 2016, zato je ta ugovor neutemeljen.

34. Sodišče se strinja z ugotovitvami upravnih organov, da so v predmetni zadevi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja podani. Pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja predpisuje 66. člen v času izdaje gradbenega dovoljenja veljavnega ZGO-1, oba organa pa sta pravilno ugotovila, da so ti pogoji izpolnjeni, kar sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 povzema.

35. Upravna organa sta obrazložila, da je prostorski akt, katerega je treba uporabiti za odločitev o zahtevku investitorjev za izdajo gradbenega dovoljenja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Studenci 10 S (OPPN). Na podlagi tega odloka je bil izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Območje predvidene gradnje OPPN ureja z gradbeno linijo, razvidno iz kartografskega dela odloka, med strankami pa ni spora o tem, da je predvidena gradnja umeščena v območju, začrtanem z gradbeno linijo.

36. Tožeča stranka meni, da pri izdaji gradbenega dovoljenja ne bi smel biti uporabljen OPPN ampak Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor - Odlok o PUP (razen glede spremembe objavljene v MUV št. 20/16, ki po mnenju tožeče stranke ni bila sprejeta na način, določen z ZPNačrt), ki je bil predpisan z ZUN, in je po njenem mnenju enakovreden občinskemu prostorskemu načrtu, ki je bil uveden z ZPNačrt. 37. Po ZPNačrt, ki je nadomestil ZUN, in je bil v veljavi v relevantnem obdobju, se prostorske ureditve načrtujejo s prostorskimi akti (prvi odstavek 14. člena tega zakona), občinska prostorska akta pa sta občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt (peti odstavek tega člena). Z občinskim prostorskim načrtom se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor (38. člen ZPNačrt). Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območjih iz 3. točke tretjega odstavka 39. člena ZPNačrt, to je za območja, določena z izvedbenim delom občinskega prostorskega načrta, lahko pa tudi na drugih območjih, če je za to potreba (prvi odstavek 55. člena ZPNačrt). Občinski podrobni prostorski načrt mora biti skladen z občinskim prostorskim načrtom (četrti odstavek 15. člena ZPNačrt).

38. Zgoraj je navedena ureditev, kot je predvidena z ZPNačrt, zakonodajalec pa je s prehodnimi in končnimi določbami v V. poglavju zakona predvidel veljavnost in način sprejemanja prostorskih aktov v prehodnem obdobju. Tako v četrtem odstavku 95. člena določa, da se do uveljavitve občinskega prostorskega načrta občinski podrobni prostorski načrt pripravlja skladno s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (v nadaljevanju prostorske sestavine). Že zakonodajalec je torej predvidel, da občina lahko sprejme občinski podrobni prostorski načrt, ne da bi pred tem sprejela občinski prostorski načrt. Zato prostorske sestavine veljajo do uveljavitve občinskega prostorskega načrta skladno z določbami tega zakona (prvi odstavek 96. člena ZPNačrt).

39. V zadevi ni sporno, da Mestna občina Maribor za območje nameravane gradnje občinskega prostorskega načrta ni sprejela, sprejela pa je prej navedeni OPPN. Kot rečeno, je to v skladu z določbo četrtega odstavka 95. člena mogoče, v tem primeru pa se občinski podrobni prostorski načrt sprejme v skladu s prostorskimi sestavinami. Po obrazloženem ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da bi bilo treba v obravnavani zadevi uporabiti prej navedeni Odlok o PUP. S sprejetjem OPPN se na ureditvenem območju iz 4. člena tega odloka, kamor sodi tudi območje nameravane gradnje, kot izhaja iz kartografskega dela odloka, določa prostorska ureditev na tem območju, umestitev načrtovanih stanovanjskih objektov v prostor, umestitev gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacija in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve. Ureditveno območje OPPN predstavlja del ureditvenega območja Mestne občine Maribor (2. člen OPPN). Z dnem uveljavitve OPPN na območju, ki ga ureja, preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (21. člen OPPN). Z OPPN je bilo torej določeno prenehanje veljavnosti zgoraj navedenega Odloka o PUP na območju, ki ga ureja OPPN, zato se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na to, da bi bilo treba pri odločanju uporabiti Odlok o PUP.

40. Glede na povedano Odloka o PUP, ni mogoče enačiti z občinskim prostorskim načrtom po določbah ZPNačrt, kot to navaja tožeča stranka v tožbi, saj takšna primerjava ureditve občinskih prostorskih aktov po ZUN in ZPNačrt ni mogoča. Da Odloka o PUP, sprejetega po določbah ZUN, ni mogoče smiselno šteti za občinski prostorski načrt, kažeta tudi določbi prvega in drugega odstavka 96. člena ZPNačrt, po katerih prostorske sestavine veljajo do uveljavitve občinskega prostorskega načrta in se lahko dopolnjujejo ob smiselni uporabi določb tega zakona, ki se nanašajo na občinski prostorski načrt v obdobju iz prvega odstavka 95. člena tega zakona, po tem obdobju pa se ne smejo več spreminjati. Po tej določbi so z občinskim prostorskim načrtom primerljive prostorske sestavine, nikakor pa ne prostorski ureditveni pogoji.

41. Glede na to je napačen zaključek tožeče stranke, da bi moral biti OPPN skladen z Odlokom o PUP. Ker Odlok o PUP nima značaja, vsebine in veljave občinskega prostorskega načrta, v tej zadevi ni mogoče uporabiti določbe četrtega odstavka 15. člena ZPNačrt, po kateri mora biti občinski podrobni prostorski načrt skladen z občinskim prostorskim načrtom, saj slednji za obravnavano območje še ni bil sprejet. Glede na to na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva sodba Upravnega sodišča RS v zadevi I U 206/2015, kjer je šlo za vprašanje skladnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta in že sprejetega občinskega prostorskega načrta, v obravnavani zadevi namreč občina slednjega še ni sprejela.

42. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na nezakonitost OPPN z zatrjevanjem, da za ta odlok ni bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje. Za podrobne prostorske načrte iz četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt se izvede postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in ob smiselni uporabi določb ZPNačrt, ki se nanašajo na celovito presojo vplivov občinskega podrobnega prostorskega načrta na okolje (peti odstavek 95. člena ZPNačrt). Glede tega pa ZPNačrt v četrtem odstavku 58. člena določa, da ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v z drugim odstavkom tega člena določenem roku pisno sporoči občini, ali je za občinski podrobni prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Postopek celovite presoje vplivov na okolje se torej izvede takrat, ko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, tako odloči. Dejstvo, da ni izvedena celovita presoja vplivov na okolje, torej samo po sebi ne pomeni nezakonitosti odloka, tožeča stranka pa v postopku ne zatrjuje, da je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odločilo, da je celovita presoja vplivov na okolje potrebna.

43. Po obrazloženem se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje tudi na nezadostno osončenost svoje nepremičnine. Primarno je tovrstne ugovore mogoče uveljavljati v postopku sprejema predpisa v skladu s 60. v zvezi s 50. členom ZPNačrt. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, pa upravni organ preverja ali so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 66. člena tega zakona. Stranka, ki nasprotuje gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze (prvi odstavek 65. člena ZGO-1).

44. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je torej stranki, ki nasprotuje gradnji, naloženo, da za svoje trditve predloži (in ne le predlaga) dokaze. Takšna ureditev je skladna z namenom postopka izdaje gradbenega dovoljenja, katerega namen je ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji po 66. členu ZGO-1, to je ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti izpolnjevali pogoje za to, ali so plačane z zakonom predpisane dajatve in prispevki oziroma ali so na drug način izpolnjene investitorjeve obveznosti, ali ima investitor pravico graditi in ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta.

45. Tožeča stranka dokaza, da je zaradi nameravane gradnje njena parcela nezadostno osončena, ni predložila, glede na določbo prvega odstavka 65. člena ZGO-1 pa zakonski zahtevi, da za svoje trditve predloži dokaze, zgolj s predlogom, da upravni organ izvede dokaz z izvedencem, ni zadostila.

46. K temu je dodati, da OPPN posebnih določb glede osončenja nima, ker je lega stavb določena z gradbeno linijo s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu, in je razvidna iz karte zazidalne oziroma ureditvene situcije. Vprašanje osončenja se torej ne presoja v primeru vsake gradnje posebej, ampak je urejeno z gradbeno linijo.

47. To izhaja tudi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, v katerem je navedeno, da predvideni objekt ne bo nedopustno vplival na sosednje objekte glede osenčenja, kar ugotavlja tudi drugostopni organ v svojih obrazložitvi, zato so neutemeljene tožbene navedbe o nezadostni obrazloženosti, kar bi naj vodilo, do tega, da se odločitve ne da preizkusiti. Prvostopni organ glede tega sicer ugotavlja samo, da je projekt skladen z OPPN, njegovo obrazložitev pa dopolnjuje drugostopni organ v tretjem odstavku na str. 7 svoje odločbe. Pri tem je bistvena ugotovitev, ki temelji na projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju ureditve v OPPN in z njim določene zazidalne linije, da vpliv nameravane gradnje ni nedopusten.

48. Glede na to, da po zgoraj obrazloženem v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti Odloka o PUP, so tožbene navedbe, ki se nanašajo na določbe tega odloka, neupoštevne in zato neutemeljene.

49. Neutemeljen pa je tudi nadaljnji tožbeni ugovor, da pri izdanem gradbenem dovoljenju niso izpolnjeni pogoji požarne varnosti iz 14. člena OPPN. Tožeča stranka navaja, da morajo biti v skladu s to določbo do gradbene parcele urejene dostopne in intervencijske poti, slednje pa izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja. Drugi odstavek 14. člena OPPN določa, da mora za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, doseganje predpisane požarne varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti. Kot izhaja iz predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, je njegov sestavni del tudi elaborat zasnove požarne varnosti, iz katerega izhaja, da je predpisana raven požarne varnosti dosežena. Zato tožeča stranka s pavšalno navedbo, da ta ni zagotovljena, ne more biti uspešna.

50. Glede tožbenih navedb o intervencijskih poteh pa sodišče pojasnjuje, da morajo biti intervencijske poti določene (in ustrezno označene) za objekte, za katere je potrebno izdelati požarni načrt (9. člen Pravilnika o požarnem redu), med te pa ne sodijo eno in dvostanovanjske stavbe (prva alineja prvega odstavka 2. člena Pravilnika o požarnem redu). Za slednje je treba zagotoviti ustrezne dovozne poti, kot izhaja iz prvostopne in drugostopne odločbe, upoštevajoč projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa je pri predvideni gradnji za to ustrezno poskrbljeno.

51. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da predvidena dostopna pot ne omogoča gradnje. Kot je tožeči stranki pojasnil že prvostopni organ, je investitor pri gradnji omejen z določbo 18. člena OPPN, iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pa izhaja, da predvidena dostopna pot gradnjo omogoča. Morebitni dodatni stroški gradnje zaradi okoliščin izvedbe nameravane gradnje, upoštevajoč omejitve iz 18. člena OPPN, so na strani investitorja.

52. V tožbi se zatrjuje tudi neobrazloženost odločitve o tem, zakaj v upravnem postopku, ni bil opravljen ogled. Temu ni mogoče pritrditi, saj prvostopno odločitev glede tega dopolnjuje organ druge stopnje v svoji obrazložitvi (str. 7, četrti odstavek drugostopne odločbe).

53. Člen 199 ZUP določa, da se ogled opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si stvar neposredno ogleda uradna oseba, ki vodi postopek. Uradna oseba tudi odloča, kateri dokazi bodo izvedeni v upravnem postopku (139. člen ZUP). Drugostopni organ je v svoji obrazložitvi pojasnil, da v obravnavani zadevi ogled ni bil potreben, saj je pri izdaji gradbenega dovoljenja treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, ki jih določa 66. člen ZGO-1. Sodišče k navedenemu dodaja, da so dejanske okoliščine predvidene gradnje razvidne iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vključuje tudi načrte in skice stanja na terenu, zato pritrjuje zaključku, da ogled na kraju samem ni bil potreben.

54. Glede na vse obrazloženo tožbeni trditvi, da so z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine tožnikov in sicer z Ustavo RS zagotovljeno varstvo lastninske pravice in pravica do zdravega okolja, ni mogoče pritrditi. Ustava RS zagotavlja pravico do zasebne lastnine v 33. členu, kar pa je treba razumeti v povezavi s 67. členom Ustave RS, v skladu s katerim način pridobivanja in uživanja lastninske pravice določa zakon, tako da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (glej Komentar Ustave RS, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, str. 342, 637). V navezavi s tem je tudi pravica do zdravega življenjskega okolja, za katero skrbi država, in v ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti (72. člen Ustave RS).

55. Navedene človekove pravice se torej uresničujejo na način, predpisan z zakonom. To je v skladu z drugim odstavkom 15. člena Ustave RS, po katerem je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Ob tem je treba upoštevati tudi tretji odstavek 15. člena Ustave RS, ki določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Tako lastninska pravica kot pravica do zdravega življenjskega okolja se torej uresničujeta na način, predpisan z zakonom, omejeni pa sta s pravicami drugih. Pri slednjem je treba izhajati iz načela sorazmernosti.

56. Pogoje gradnje je v času izdaje izpodbijane odločbe urejal ZGO-1. Gradbeno dovoljenje se izda ob izpolnitvi pogojev določenih v 66. členu. Ustava zakonodajalcu nalaga, da z zakonom zaradi smotrnejšega izkoriščanja zemljišč določi posebne pogoje za uporabo zemljišč (71. člen Ustave RS), torej tudi pogoje gradnje, zakon pa je načrtovanje prostorskega razvoja, kolikor gre za lokalne zadeve javnega pomena, prenesel v pristojnost občin (21. člen Zakona o lokalni samoupravi). Namen določbe iz 71. člena Ustave RS je zagotoviti uživanje lastninske pravice tako, da bosta zagotovljeni njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija - 67. člen Ustave RS (glej kot prej, str. 694). Vsaka sprememba v (naravnem) okolju ima vpliv na neposredno (v primeru obsežnejših posegov pa tudi bolj oddaljeno) okolico, namen zgoraj navedenih zakonskih določb in prostorskih aktov pa je, da vplivi tega posega ostanejo v mejah (z zakonom in predpisi določenega) dopustnega. Zgoraj je bilo obrazloženo, da so v obravnavani zadevi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja upoštevajoč določbe 66. člena ZGO-1 in OPPN izpolnjeni, tožeča stranka pa nedopustnega posega v svoji ustavni pravici, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ni izkazala.

57. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

58. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe pravil upravnega postopka in materialnega prava, tožeča stranka pa v upravnem sporu ne navaja novih dejstev in dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

59. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških tožeče stranke odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

60. Stroške sta v predmetni zadevi priglasili tudi prizadeti stranki, ki v tem postopku sodelujeta po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V postopku sta sodelovali na strani tožene stranke, saj se je zavzemala za zavrnitev tožbe. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri tem pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, po katerem se stranki vrnejo le potrebni stroški. Stroški za posamezno vlogo pa so potrebni, če so v vlogi navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča prizadeta stranka takšnih navedb v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah ne navaja. V svojih vlogah se namreč strinja z izpodbijano odločitvijo in povzema njene razloge. Po obrazloženem prizadeta stranka do povrnitve stroškov ni upravičena.

61. Glede na to je sodišče o stroških odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.