Jedro

O očitni pomoti lahko govorimo, ko je na sami vlogi napisano pravilno sodišče, napačno pa je na pisemski ovojnici naveden naslov sodišča in gre za tako imenovani lapsus.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrglo kot prepoznega.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da manjka podpis prejemnika na povratnici in zato povratnica ne more biti dokaz o vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku. Vročilnica nima izpolnjene rubrike s podpisom prejemnika in zato nima obveznih sestavin in ne more imeti učinka javne listine. Zanjo zato ne velja domneva iz 224. člena Zakona o pravdnem postopku. Poudarja, da ni bil obveščen o dolgu in da sodišče ni upoštevalo dejstev, da v času opravljene vročitve sklepa o izvršbi dolžniku ni veljal ZPP. Jasno je, da se kot pravilna šteje vročitev na naslovu, kjer dolžnik dejansko prebiva, ne pa na naslovu, ki je uradno prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prebivališče. Na to je opozorilo Ustavno sodišče RS s svojo odločbo U-I-279/2008. Če stranke ni mogoče najti, je potrebno postaviti začasnega zastopnika, saj je le tako varovana pravica stranke do izjave in sodelovanja v postopku. Prereka pa tudi izračun višine upnikove terjatve in poudarja, da upnik ne komunicira z dolžnikom. Sam je hotel skleniti dogovor o odplačilu dolga na obroke, vendar je upnik raje izbral sodišče. Je socialno ogrožena oseba brez zagotovljene pravne pomoči in prijavljen na zavodu za delo, ker nima nobenega premoženja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Fizičnim osebam se ob odsotnosti ostalih okoliščin (na primer dejstva, da je osebi odvzeta prostost, da ima pooblaščenca, da gre za vojaško osebo in podobno), pisanja, za katera je predpisana osebna vročitev, vročajo v stanovanju ali na delovnem mestu (139. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pa takšna vročitev vedno ni mogoča, saj naslovnika v stanovanju ali na delovnem mestu ni mogoče najti, ZPP v 140. in 142. členu določa tudi druge načine vročitve. Pisanje se torej vroči naslovniku, če se le-ta najde v stanovanju, sicer pa se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Šele, če naslovnika ni v stanovanju in ni prisoten niti „nadomestni“ prejemnik, se pisanje izroči pošti, na kateri ga naslovnik lahko dvigne v 15. dneh, v hišnem predalčniku pa se pusti obvestilo, kje se pisanje nahaja. Na obvestilu in na pisanju vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 140. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ). Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pa naslovnik pisanja ne dvigne v 15. dneh, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika v obvestilu tudi opozori. Po preteku tega roka pa vročevalec pisanje pusti v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku.

7. Iz obvestila o opravljeni vročitvi (ki v skladu s 224. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predstavlja javno listino in s tem domnevo resničnosti dejstev, ki so v njej ugotovljena) sklepa o izvršbi je razvidno, da je bilo obvestilo dolžniku puščeno 15. 6. 2016 v hišni predalčnik na naslovu. Ker dolžnik sodne pošiljke ni dvignil v 15. dneh od puščenega obvestila, se je 15-dnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije iztekel v četrtek, 30. 6. 2016, zato se šteje, da je bila vročitev sklepa o izvršbi tega dne opravljena.(1) Za tek roka tako ni pomembno, kdaj je bila pošiljka puščena v hišnem nabiralniku (za to spremembo se zagotavlja le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil.(2) Ker je bil sklep o izvršbi tako dolžniku pravilno vročen 30. 6. 2016, se je rok za vložitev ugovora iztekel v petek, 8. 7. 2016. 8. Iz spisa nadalje izhaja, da je dolžnik na Okrajno sodišče v Mariboru vložil 6. 7. 2016 (kar je še pravočasno) ugovor zoper sklep o izvršbi, sodišče pa je omenjeno pravno sredstvo dolžnika posredovalo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, Centralnemu oddelku za verodostojno listino po faksu 12. 7. 2016, kar pa je že po izteku ugovornega roka. V skladu s 8. odstavkom 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati: 1) nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP ali 2) očitni pomoti vložnika. Kadar je stranka v pravnem pouku sodne odločbe pravilno in izrecno poučena o tem, kam mora vložiti svoje pravno sredstvo, ni mogoče govoriti o nevednosti, ki bi lahko opravičila izjemo po 112. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.(3) V konkretni zadevi je bil dolžnik v pravnem pouku sklepa o izvršbi z dne 13. 6. 2016 izrecno opozorjen, da mora vložiti ugovor v 8. dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, Kersnikova ulica 2, Ljubljana. O očitni pomoti pa lahko govorimo, ko je na sami vlogi napisano pravilno sodišče, napačno pa je na pisemski ovojnici naveden naslov sodišča in gre za tako imenovani lapsus ali neskrbnost.(4) V konkretni zadevi ni mogoče govoriti o očitni pomoti dolžnika kot vložnika ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je na sami vlogi navedeno, da se vloga vlaga na Okrajno sodišče v Mariboru, Izvršilni oddelek, Cahova ulica 1, Maribor, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za dve izjemi po določbi 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerih se bi vloga lahko v takšnem primeru štela kot pravočasna. Ker je tako dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložil prepozno, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno dolžnikov ugovor zavrglo kot prepoznega. Iz navedenih razlogov je dolžnikova pritožba neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje pa pravilen in zakonit. 9. Pritožbeno sodišče pa dolžniku še pojasnjuje, da je sicer pravilna njegova pritožbena trditev o tem, da je nadomestno vročitev sodne odločbe možno opraviti le na naslovu dejanskega bivališča stranke. Vendar dolžnik prezre, da v svoji vlogi ni zatrjeval, da na naslovu, na katerem je bila opravljena nadomestna vročitev sklepa o izvršbi, dejansko ne živi.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bila dolžnikova pritožba zavrnjena kot neutemeljena ter kot pravilen in zakonit potrjen sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Sklepi Vrhovnega sodišča RS II Ips 39/2012, III Ips 3/2013 in II Ips 58/2011. Op. št. (2): Odločbi Ustavnega sodišča RS, U-I-277/2010 in Up-1516/2010. Op. št. (3): Primerjaj Aleš Galič V pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 464 in 465 ter odločba III Ip 5114/2013. Op. št. (4): Vrhovno sodišče se je že izreklo, da ne gre za očitno pomoto, kadar je bila vloga ne samo napačno vložena, temveč tudi napačno naslovljena (sklep III Ips 178/2006, II Ips 253/2003 in II Ips 445/2003).