Jedro

Zatrjevane relativne bistvene kršitve določbe člena 7 ZPP v postopkih pri sporu majhne vrednosti ni dovoljeno uveljavljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 10 J 2006/11734 z dne 16. 10. 2016 ostane v veljavi v 1. in 3. točki, s tem da je tolarske zneske nadomestilo z EUR.

2. Zoper tako sodbo se pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek; podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi toženec navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za odstop od sklenjene kreditne pogodbe, saj iz priložene knjigovodske kartice izhaja, da je toženec vsak mesec odplačeval pogodbeno dogovorjene obroke in bi moralo sodišče podrobno obrazložiti na kakšni podlagi je sprejelo svoj zaključek o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Razlogi v sodbi si nasprotujejo ko sodišče na eni strani izpostavlja, da je toženec navajal, da ni dokazano, da so mu bili poslani in odstop od kreditne pogodbe obenem pa zaključuje, da toženec ni trdil, da z opomini in odstopom ni bil seznanjen. Odločitev je tudi v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu. V kolikor banka ni opomnila toženca, ni mogla veljavno odstopiti od pogodbe. Bistvena kršitev je podana, ker se sodišče ni opredelilo do trditev toženca, da je banko obveščal o spremembah naslova. Sodišče je izven trditvene podlage zaključilo, da so se pisanja z naslova X vračala z oznako „ni dvignil“, saj tožeča stranka ustreznih navedb ni podala. Nelogičen je zaključek, da do delnega plačila ne bi prišlo, če toženec ne bi bil obveščen o kršitvi pogodbenih obveznosti. Tožeča stranka ni podala navedb o pravnem interesu za izpolnitev terjatve in je sodišče to ugotovitev samo, kar je v nasprotju člena 7 ZPP in pomeni bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. Mimo navedb je sodišče prve stopnje na podlagi listin, da je prišlo do cesijske pogodbe, čeprav je tožeča stranka ni podpisala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti in se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati le zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka člena 339 ZPP in zmotne uporabe materialnega prava.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje na katere je pritožbeno sodišče vezano izhaja, da je toženec pri C. najel dolgoročni kredit, da svojih obveznosti ni redno poravnaval zaradi tega je kreditodajalec odstopil od kreditne pogodbe in svojo terjatev do toženca cediral na tožečo stranko in tožeča stranka vtožuje sporni znesek iz naslova subrogacije. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku. Zatrjevane kršitve, ki naj bi jih sodišče zagrešilo, ker je mimo trditev tožeče stranke ugotavljalo pomenijo relativno kršitev (kršitev določb člena 7 v zvezi s prvim odstavkom člena 339. ZPP), ki jo v postopkih pri sporu majhne vrednosti ni dovoljeno uveljavljati. Z ostalimi pritožbenimi trditvami toženec izpodbija dejansko stanje, ker je prav tako nedovoljen pritožbeni razlog.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).