Jedro

Glavni obravnavi se je odpovedala zgolj tožena stranka (pa še ta je opozarjala na morebitno spornost določitve datuma nastanka invalidnosti), tožnica pa sodišču ni posredovala pisne odpovedi glavni obravnavi. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (pisna odpoved obeh strank glavni obravnavi), sodišče ne bi smelo opraviti zgolj seje senata, temveč bi moralo opraviti glavno obravnavo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. zadeve: 10333-10147/2018, št. dosjeja: 9197853 z dne 4. 4. 2019 in št. dokumenta: 10333-10147/2018, št. dosjeja: 2 4 9197853 z dne 5. 11. 2018. Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko, z omejitvami: fizično lažje in psihično nezahtevno delo, brez vsiljenega ritma in tempa, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, brez dvigovanja nad višino ramen, od 1. 10. 2018 dalje. O pravici, višini in izplačevanju delnega nadomestila bo odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe. V delu, v katerem je tožnica zahtevala priznanje I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in vseh pravic iz te kategorije od 28. 3. 2018 dalje, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna za tožnico na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani povrniti njene stroške postopka v deležu 75 odstotkov.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščencu in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi uvodoma izpostavlja bistveno kršitev določb postopka, saj je sodišče sprejelo svojo odločitev, ne da bi razpisalo glavno obravnavo. Nadalje podaja tudi vsebinske pripombe. Sodišče naj bi nekritično sledilo izdelanemu izvedenskemu mnenju in dopolnitvi tega mnenja. Tožnica namreč glede na svoje zdravstveno stanje objektivno ni sposobna opravljati del in nalog s stvarnimi razbremenitvami ter s časovno razbremenitvijo. Že na predhodno izvedensko mnenje je podala pripombe in tudi predlagala postavitev novega izvedenca. Nadalje še izpostavlja, da je vse od leta 2014 dalje brezposelna. Tudi iz medicinske dokumentacije izhaja, da je zelo malo verjetno, da se bo še kdaj vključila v proces pridobitnega dela. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zadevi podana kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Sodišče je namreč izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve:10333-10147/2018, št. dosjeja: 9197853 z dne 4. 4. 2019, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. dokumenta: 10333-10147/2018-6, št. dosjeja: 2 4 9197853 z dne 5. 11. 2018. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da je tožnica še nadalje delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in ima še nadalje pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, s polnim delovnim časom. Hkrati je izrekla, da kontrolni pregled ni potreben.

6. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokazni postopek. Med drugim je pridobilo tudi izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po izvedenem postopku je izdalo izpodbijano sodbo.

7. Tožnica utemeljeno opozarja, da je bila sodba izdana na seji senata. Sodišče pa bi v tej zadevi moralo razpisati in opraviti glavno obravnavo.

8. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče razpisalo glavno obravnavo za dne 19. 11. 2020, ki pa jo je nato 16. 11. 2020 preklicalo, ob sklicevanju na odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 407/2020 z dne 13. 11. 2020 o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Sodišče je nato obema strankama dne 30. 11. 2020 posredovalo dopis, kjer ugotavlja, da dejansko stanje med strankama naj ne bi bilo več sporno. Ob smiselni uporabi 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je sodišče obe stranki pozvalo, da v roku 8 dni od prejema navedenega dopisa, pisno sporočita, ali se strinjata, da sodišče zadevo zaključi izven naroka za glavno obravnavo, tj. na seji senata. Na navedeni dopis je odgovorila tožena stranka, ki se je sicer strinjala s sejo senata, s tem da je opozorila, da je potrebno kot datum nastanka sprememb v stanju invalidnosti upoštevati datum 4. 4. 2019, ko je takšna sprememba nastala. V nasprotnem primeru bo moralo sodišče od izvedencev pridobiti odgovor na vprašanje, kdaj je nastala sprememba v stanju invalidnosti. Tožnica na dopis ni odgovorila, kljub pravilni vročitvi. Sodišče je nato dne 28. 10. 2021 na seji senata zadevo zaključilo ter nato izdalo sodbo.

9. ZDSS-1 v prvem odstavku 24. člena določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo ali pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, stranki pa sta se glavni obravnavi odpovedali. V drugem odstavku je določeno, da v primeru iz prvega odstavka tega člena, sodišče opozori stranko na možnost, da se lahko odpove glavni obravnavi v roku, ki ga določi sodišče. V tretjem odstavku pa je določeno, da mora biti odpoved pisna.

10. Glede na navedeno določbo mora biti dejansko stanje med strankama nesporno. Odpoved stranke glavni obravnavi pa mora biti pisna.

11. Ključno pri tej zadevi je, da se je glavni obravnavi odpovedala zgolj tožena stranka (pa še ta je opozarjala na morebitno spornost določitve datuma nastanka invalidnosti). Tožnica pa sodišču ni posredovala pisne odpovedi glavni obravnavi.

12. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (pisna odpoved obeh strank glavni obravnavi), sodišče ne bi smelo opraviti zgolj seje senata, temveč bi moralo opraviti glavno obravnavo. Kot izhaja iz komentarja k 24. členu3 obstaja možnost izdaje sodbe brez glavne obravnave tedaj, ko med strankama dejansko stanje ni sporno, vezana pa je na soglasje strank. Ker je v tretjem odstavku določeno, da mora biti odpoved pisna, iz tega sledi, da se odpoved ne more domnevati v nobenem primeru.

13. Tudi ZPP v prvem odstavku 279.a člena določa, da s soglasjem strank lahko sodišče v sporu odloči na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, če se stranki obravnavi pisno odpovesta. Torej tudi v tem primeru je potrebna pisnost. Kot izhaja iz komentarja k navedenemu členu4 je z odločitvijo v sporu brez glavne obravnave lahko (oziroma praviloma celo je) kršena tudi pravica strank do izjavljanja, tak postopek pa bi bil tudi v nasprotju z zahtevami poštenega sojenja.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče že iz navedenega razloga ugodilo pritožbi. Posledično drugih pritožbenih navedb ni obravnavalo. Zaradi kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče na podlagi 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedene kršitve namreč pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Prevzemanje vloge sodišča prve stopnje ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. V predmetni zadevi, ko si nasproti stojita dve ustavni pravici in sicer pravica do sojenja v razumnem roku, ki je določena v 23. členu Ustave RS in pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS, je treba dati prednost pravici do pritožbe.

15. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje opravilo glavno obravnavo ter nato o zadevi ponovno razsodilo.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005. 4 Glej dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, stran 303.