Jedro

Iz podatkov spisa v zadevi I U 1203/2021 je razvidno, da je bila tožnikova tožba vročena toženki 20. 10. 2021. Tega dne je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca (prvi odstavek 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica tega je, da se med istima strankama o istem zahtevku ne bi smela začeti nova pravda, ki pa se je kljub temu z vročitvijo tožnikove tožbe toženki v tej zadevi začela 1. 3. 2022. Sodišče je moralo zato ob uporabi 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavreči, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima sklepom in odločbo je Upravna enota Radovljica odločila, da se tožnikovi vlogi za podaljšanje roka za predložitev dokazil ne ugodi (1. točka izreka), da se tam navedeni GERK v registru kmetijskih gospodarstev po vročitvi te odločbe po uradni dolžnosti izbriše iz tam navedenega kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je tožnik (2. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) in da stroški postopka niso nastali (4. točka izreka).

2. Tožba ni dovoljena.

3. Na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku (četrti odstavek 189. člena ZPP).

4. Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa obravnavane tožbe ugotovilo, da je tožnik dne 9. 8. 2021 zoper uvodoma navedena izpodbijana sklep in odločbo vložil dve tožbi. Eno v obravnavani zadevi, ena pa se vodi pod opr. št. I U 1203/2021. V tem sporu je sicer tožnik navedel, da tožbo vlaga zoper sklep in odločbo Upravne enote Radovljica, št. 330-130/2020/7 z dne 19. 4. 2021, vendar iz same tožbe in odgovora na tožbo toženke izhaja, da izpodbija sklep in odločbo Upravne enote Radovljica, št. 330-130/2021-7 z dne 19. 4. 2021 (kot ju izpodbija tudi v zadevi I U 1203/2021). Navedba sklepa in odločbe Upravne enote Radovljica, št. 330-130/2020/7 z dne 19. 4. 2021, ki sploh nikoli nista bila izdana, je posledica napačne navedbe izpodbijanega sklepa in odločbe s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v uvodu odločbe, št. 33008-165/2021/2 z dne 22. 6. 2021. 5. Iz podatkov spisa v zadevi I U 1203/2021 je razvidno, da je bila tožnikova tožba vročena toženki 20. 10. 2021. Tega dne je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca (prvi odstavek 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica tega je, da se med istima strankama o istem zahtevku ne bi smela začeti nova pravda, ki pa se je kljub temu z vročitvijo tožnikove tožbe toženki v tej zadevi začela 1. 3. 2022. Sodišče je moralo zato ob uporabi 189. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavreči, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

6. Na podlagi prvega odstavka 274. člena v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sklep o zavrženju tožbe izdala sodnica poročevalka.