Jedro

Po prvem odstavku 103. člena ZS je okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, poleg zadev iz 101. člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna. Pristojnost sodišča se določa po tem, katero sodišče je pristojno (ali bi bilo pristojno) za odločanje o tožbenem zahtevku (pri čemer izjeme od tega prvi odstavek 103. člena ZS ne predpisuje). Razlaga navedene določbe, po kateri bi bilo Okrožno sodišče v Kopru pristojno vselej, ko se predmet katerekoli pogodbe, iz katere izvira spor, nanaša na plovilo, bi bila preširoka in ne bi bila v skladu z naravo izključne pristojnosti določenega sodišča v državi. Ta pristojnost je namreč izjema od zakonskih določb, ki urejajo pristojnost sodišč v državi, izjeme pa se razlagajo ozko.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Upnica je na Okrožno sodišče v Celju vložila predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Predlagala je, naj se za začasno odredbo dolžnici začasno prepove razpolaganje z njenim premičnim premoženjem, zlasti s 57 v predlogu naštetimi tovornimi, gospodarskimi ter drugimi motornimi vozili, stroji in napravami, ter vpis te prepovedi v ustrezen register in naložitev organizacijam za plačilni promet, da dolžnici ali komu drugemu po njenem nalogu odrečejo izplačilo zavarovanega zneska.

2. Okrožno sodišče v Celju se je s sklepom Zg 2/2023 z dne 2. 3. 2023 po uradni dolžnosti izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru. Odločilo je, da škoda, ki jo je upnica zatrjevala, izvira iz Pogodbe o nakupu plovila. Stvarnopravna razmerja ter pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila, ureja Pomorski zakonik (v nadaljevanju PZ), ta pa med drugim ureja tudi pomorske agencijske posle in pravico agenta do povračila stroškov in plačila nagrade za posredovanje, zakup plovila in zakupnino za uporabo plovila. Pojasnilo je, da je pravilo o stvarni in krajevni pristojnosti iz 5. točke II. odstavka 101. člena in prvega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v razmerju do 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) specialnejše in prevlada. Poleg tega krajevne pristojnosti sodišč za odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb pred začetkom postopka v gospodarskih sporih oziroma v zadevah, kjer je dogovorjena arbitražna pristojnost, ni mogoče določati po prvem odstavku 266. člena ZIZ, saj okrožnih sodišč, ki bi bila pristojna za odločitev o predlogu za izvršbo ni. Za odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb na podlagi 5. točke II. odstavka 101. člena ZS so tako lahko pristojna le sodišča, ki bi bila pristojna za odločanje v gospodarskih sporih o terjatvi.

3. Okrožno sodišče v Kopru je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Meni, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Celju, saj predmet oziroma sredstvo zavarovanja ni ladja in je treba pristojnost določiti po določbi prvega odstavka 266. člena in 77. členu ZIZ.

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

5. Upnica je predlagala zavarovanje svoje terjatve za povrnitev (navadne) škode (v obliki nastalih stroškov) in izgubljenega dobička, ker dolžnica ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti. Iz njenih navedb izhaja, da naj bi stranki 15. 11. 2022 sklenili Pogodbo o prodaji in nakupu plovila, s katero se je dolžnica zavezala, da bo po dogovorjeni ceni upnici prodala v pogodbi določeno plovilo. Ker dolžnica (kljub temu, da je upnica svoje obveznosti izpolnila) plovila ni predala oziroma je upnico obvestila, da tega ne bo storila, je upnici nastala škoda v obliki različnih stroškov, med drugim stroškov povezanih s pregledom plovila (vključno s stroški potovanja in nastanitve), bančnih in drugih stroškov, povezanih s posojilom, stroškov zastopanja in posredovanja pri nakupu plovila ipd., ter v obliki izgubljenega dobička zaradi odpovedanih čarterskih pogodb, sklenjenih z namenom nadaljnje oddaje plovila v najem. Med strankama je bila pogodbeno dogovorjena pristojnost arbitraže (v Londonu) in uporaba angleškega prava.

6. Med določno označenimi premičninami, ki so predmet zavarovanja, Vrhovno sodišče ni našlo niti plovila, ki je bilo predmet sporne pogodbe, niti drugih plovil, zato je uporaba specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ v vsakem primeru izključena in je treba uporabiti splošne določbe ZIZ in ZS.

7. Po prvem odstavku 103. člena ZS je okrožno sodišče, katerega sodno območje obsega tudi teritorialno morje Republike Slovenije, poleg zadev iz 101. člena tega zakona pristojno za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v vseh sporih, ki se nanašajo na ladje in plovbo po morju ter sporih, v katerih se uporablja pomorsko pravo, v sporih glede izkoriščanja morja in morskega dna. Pristojnost sodišča se določa po tem, katero sodišče je pristojno (ali bi bilo pristojno) za odločanje o tožbenem zahtevku1 (pri čemer izjeme od tega prvi odstavek 103. člena ZS ne predpisuje). Razlaga navedene določbe, po kateri bi bilo Okrožno sodišče v Kopru pristojno vselej, ko se predmet katerekoli pogodbe, iz katere izvira spor, nanaša na plovilo, bi bila preširoka in ne bi bila v skladu z naravo izključne pristojnosti določenega sodišča v državi. Ta pristojnost je namreč izjema od zakonskih določb, ki urejajo pristojnost sodišč v državi, izjeme pa se razlagajo ozko.

8. V obravnavanem primeru gre za kompleksno pogodbeno razmerje o nakupu plovila. Sklep Okrožnega sodišča v Celju Zg 2/2023 se zgolj sklicuje na določbi 1. in 2. člena PZ. To ne zadostuje za opredelitev, da je upoštevno pomorsko pravo, saj razlogi tega sklepa ne konkretizirajo dejstev obravnavanega primera, ki bi po mnenju sodišča utemeljevala upoštevnost določb PZ. Dodati je treba naslednje. Iz besedila 1. člena PZ je mogoče izpeljati le splošno opredelitev predmeta urejanja PZ. Ta je v številnih določbah tega zakonika nadalje normativno konkretiziran na način urejanja določenih pogodbenih in obligacijskih razmerij. Drugi člen PZ opredeljuje naslovnike določb tega zakonika glede na pripadnost ladij, čolnov in drugih plovil, pa tudi glede na razmerja v zvezi s plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije ter po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani, če zakon ne določa drugače. Tudi zato sklicevanje na navedeni določbi samo zase ne omogoča presoje, da je v obravnavanem primeru upoštevano pomorsko pravo. Izključeno je tudi, da bi šlo morda za spor o izkoriščanju morja ali morskega dna ali za spor, ki se nanaša na plovbo po morju. Vrhovno sodišče niti v trditvah predloga za začasno odredbo ni moglo izluščiti opredelitev, ki bi zanesljivo odkazovala na upoštevnost posebne ureditve pomorskega prava za odločanje o terjatvi, ki je predmet zavarovanja. Iz teh trditev izhaja le, da je predmet zavarovanja terjatev za povrnitev škode, nastale z domnevno kršitvijo (kompleksne) pogodbe o nakupu plovila. Določba 103. člena ZS glede na navedeno ni upoštevna. Dodati je treba, da se o pristojnosti odloča na podlagi navedb v tožbi (v obravnavanem primeru na podlagi navedb iz predloga za zavarovanje) in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (glej drugi odstavek 17. člena ZPP, ki se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 15. člena ZIZ v zvezi s 239. členom ZIZ).

9. Prvi odstavek 266. člena ZIZ opredeljuje hkrati krajevno in stvarno pristojnost. Vendar je pravilo o stvarni pristojnosti iz 5. točke drugega odstavka 101. člena ZS v razmerju do prvega odstavka 266. člena specialno. O predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bi odločalo sodišče po pravilih v gospodarskih sporih, ali v zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost, tako vselej odločajo okrožna sodišča.2 Upoštevaje navedeno, je na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZIZ za odločitev o tem predlogu za začasno odredbo pristojno tisto sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o prvo navedenem predmetu zavarovanja, kar je po drugem odstavku 78. člena ZIZ sodišče, na območju katerega ima dolžnica sedež. Ker ima dolžnica sedež na območju Okrožnega sodišča v Celju, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča III R 33/2016 z dne 22. 11. 2016. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča III R 30/2020 z dne 7. 7. 2020.