Jedro

Pritožbene navedbe dolžnika, ki se nanašajo na vsebinsko opravo izvršbe na nepremičnine, v tej fazi izvršilnega postopka, ko je sodišče prve stopnje izdalo procesni sklep o nadaljevanju postopka, ki je zgolj deklaratorne narave, niso pravno odločilne.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se nadaljuje izvršilni postopek v delu, ki je bil prekinjen s sklepom I 550/2017 z dne 23. 3. 2018.

II.Upnik in dolžnik krijeta sama vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se izvršba na nepremičnine, prekinjena s sklepom I 550/2017 z dne 23. 3. 2018, nadaljuje na nepremičnine z ID znaki: parcela ... 228/4, parcela ... 229/3, parcela ... 229/5, parcela ... 229/11, parcela ... 1094/10, parcela ... 1094/12, do višine glavnice 93.946,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice za čas od 15. 3. 2017 dalje, s prodajo nepremičnin na javni dražbi ali s pogodbo in poplačilom upnice iz izkupička od prodanih nepremičnin.

2.Dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi, podredno ustavi izvršbo na nepremičnine, ker dolžnik ni lastnik spornih nepremičnin do celote, ampak do 1/2 celote, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo 20. 4. 2023. Priglaša pritožbene stroške.

3.Navaja, da je bil s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru III P 785/2017 z dne 22. 2. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 726/2022 z dne 10. 1. 2023 zavrnjen tožbeni zahtevek upnika za vknjižbo lastninske pravice v korist dolžnika na spornih nepremičninah. Primarni tožbeni zahtevek upnika, s katerim je zahteval vknjižbo lastninske pravice na dolžnika, je bil pravnomočno zavrnjen, zato na tej podlagi ni mogoče nadaljevati predmetne izvršbe na nepremičnine. Te izvršbe na nepremičnine pa tudi ni mogoče nadaljevati na podlagi podrejenega tožbenega zahtevka, ki mu je sodišče ugodilo, in sicer da je A. A. dolžan dopustiti izvršbo na spornih nepremičninah do višine glavnice 93.946,38 EUR s pripadki, saj je ta sodba neizvršljiva od 20. 4. 2023, ko je bila na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru III P 161/2019 vknjižena lastninska pravica na B. B. in dolžnika, vsakega do 1/2 celote. Sodišče tako pri izdaji sklepa o izvršbi z dne 4. 4. 2017 kakor pri izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa o nadaljevanju ni preverjalo zemljiškoknjižnega stanja spornih nepremičnin. Glede na zemljiškoknjižno stanje bi moralo sodišče predlog upnika za nadaljevanju izvršbe na sporne nepremičnine zavrniti, saj ni pravne podlage za nadaljevanje, zavrniti pa bi ga bilo potrebno tudi iz razloga, ker upnik predlaga nadaljevanje izvršbe s prodajo nepremičnin na javni dražbi ali s pogodbo in s poplačilom upnika iz izkupička prodanih nepremičnin. V predmetnem izvršilnem postopku še ni bilo opravljeno nobeno izvršilno dejanje za izvršbo na nepremičnine, zato mora sodišče, da lahko sploh začne (in ne nadaljuje) z izvršbo na sporne nepremičnine, najprej opraviti zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, vendar tega ne more narediti za nazaj, kot se v predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka neutemeljeno zavzema upnik. O zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi odloči zemljiškoknjižno sodišče v skladu z načelom formalnosti po 124. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Dolžnik ob izdaji sklepa o izvršbi dne 4. 4. 2017 ni bil lastnik spornih nepremičnin, zato je podana ovira po 150. členu ZZK-1, in sodišče zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ne more opraviti, sploh pa ne z učinkom za nazaj, kot to uveljavlja upnik v predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda (sklep VSM I Ip 227/2016 z dne 16. 5. 2016). Upnik ni že prej pridobil zastavne pravice (hipoteke) na spornih nepremičninah, zato lahko to pravico pridobi šele z zaznambo sklepa o izvršbi (tretji odstavek 170. člena ZIZ), ki pa še sploh ni bila opravljena, zato ne more dobiti poplačilne pravice iz spornih nepremičnin pred tistimi, ki so že pred upnikom pridobili zastavno pravico na spornih nepremičninah.

4.Upnik v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožbi je bilo ugoditi.

6.Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je za odločitev v obravnavani zadevi pristojno na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 613/2024 z dne 8. 5. 2024 o prenosu pristojnosti.

7.Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja - 13. člen (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (drugi odstavek 208. člena ZPP). Prekinjeni postopek se nadaljuje na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev (drugi odstavek 208. člena ZPP).

8.Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, da je sodišče prve stopnje v predmetni izvršilni zadevi s sklepom z dne 23. 3. 2018 prekinilo izvršbo na nepremičnine do pravnomočno končanega pravdnega postopka, ki se je vodil pri Okrožnem sodišču v Mariboru III P 785/2017, o vknjižbi lastninske pravice v korist dolžnika C. C. na nepremičninah z ID znaki: parcela ... 228/4, parcela ... 229/3, parcela ... 229/5, parcela ... 229/11, parcela ... 1094/10, parcela ... 1094/12, ter da je upnik z vlogo z dne 5. 12. 2023 predlagal nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka in hkrati predložil sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru III P 785/2017 z dne 22. 2. 2022 in Višjega sodišča v Mariboru I Cp 726/2022 z dne 10. 1. 2023.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je postala sodba Okrožnega sodišča v Mariboru III P 785/2017 z dne 22. 2. 2022 pravnomočna z odločitvijo oziroma s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 726/2022 z dne 10. 1. 2023, zato je glede na izrek sklepa o prekinitvi izvršbe na nepremičnine utemeljeno zaključilo, da so podani pogoji po drugem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP. Ker pa gre v obravnavani zadevi zgolj za procesni sklep o nadaljevanju predhodno prekinjenega izvršilnega postopka do pravnomočno končanega pravdnega postopka (in ne do pravnomočnosti sklepa o vpisu - šesti odstavek 168. člena ZIZ), v katerem se ne presoja vsebinska oprava izvršbe, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi tretje točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10.Vse pritožbene navedbe dolžnika, ki se nanašajo na vsebinsko opravo izvršbe na nepremičnine, v tej fazi izvršilnega postopka, ko je sodišče prve stopnje izdalo procesni sklep o nadaljevanju postopka, ki je zgolj deklarativne narave, niso pravno odločilne, zato ne vplivajo na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa.

11.Dolžnik krije sam svoje pritožbene stroške, ker mu upnik teh stroškov ni povzročil neutemeljeno, saj je sodišče druge stopnje zgolj po uradni dolžnosti poseglo v pritožbeno izpodbijano odločitev (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj stroški v zvezi z opredelitvijo do pritožbenih navedb dolžnika, ki se nanašajo na vsebinsko opravo izvršbe, v tej fazi postopka ne predstavljajo stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Zveza

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2, 208/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.