Jedro

1. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine napačno štelo za obrazložen, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolilnem delu, tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.

2. Ugovor, v katerem upnik zgolj navaja, da izrek obresti ni pravilen, tega pa ne obrazloži, čeprav mu to s strani upnika predloženi izračun obresti omogoča, ni obrazložen.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne.

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovor zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sklep o izvršbi z dne 4.2.1999, opr.št. I 99/05344 razveljavi glede glavnice 308.564,00 SIT, zakonskih zamudnih obresti od 636.484,00 SIT od 19.1.1999 do plačila in izvršilnih stroškov 5.383,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.1999 do plačila v delu, s katerim je dovoljena izvršba. Postopek o tem delu zahtevka in stroških se bo nadaljeval v pravdnem postopku. Odločilo je še, da se predlog dolžnika za obročno odplačevanje dolga zavrne.

Proti 1. tč. navedenega sklepa se je po odvetniku pritožil dolžnik, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ v 2. odst. 62. čl. določa, da v primeru, če dolžnik izpodbija sklep v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja.

To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 4.2.1999, opr.št. I 99/05344 v celoti razveljaviti. Dolžnik še pripominja, da je k ugovoru z dne 12.5.1999 priložil položnico o plačilu obroka posojila z dne 30.10.1995, končno pa prilaga tudi položnico o plačilu obroka posojila z dne 20.10.1999 v znesku 30.000,00 SIT.

Proti 1. točki navedenega sklepa se je pritožil tudi upnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb izvršilnega postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Navaja, da sodišče prve stopnje ugovora ni poslalo v odgovor upniku, kar predstavlja kršitev iz 1. odst. 57. čl. ZIZ. Ugovor dolžnika tudi ni obrazložen.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Določilo 1. in 2. odst. 62. čl. ZIZ rešuje vprašanje, kdaj se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je dolžnik vložil ugovor, razveljavi le v dovolilnem delu oziroma v dovolilnem in dajatvenem delu (2. odst. 44. čl. ZIZ). Ker vprašanja meje preizkusa sklepa o izvršbi s strani sodišča, ki odloča o ugovoru, ZIZ ne ureja, se je treba v tem delu nasloniti na relevantna določila Zakona o pravdnem postopku - ZPP (15. čl. ZIZ). Le-ta v 1. odst. 350. čl. ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. V postopku s pritožbo zoper sklep se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo (366. čl. ZPP). Dolžnik je v ugovoru z dne 13.5.1999 priznal, da upniku dolguje glavnico v višini 327.920,00 SIT, previsoke pa so zaračunane obresti. Nobenega dvoma torej ne more biti, da sklepa o izvršbi v delu, ki se nanaša na 327.920,00 SIT, ne izpodbija.

V ugovoru z dne 13.5.1999 dolžnik ni niti navedel, da bi delno poravnal svojo obveznost, niti ni ugovoru predložil listinskega dokazila o plačilu obroka posojila, kot se zatrjuje v pritožbi.

Ugovor, da je dolžnik dne 20.10.1999 plačal 30.000,00 SIT, temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev. Ker se takšen ugovorni razlog lahko vloži tudi po izteku osmih dni, ga bo dolžnik lahko uveljavljal z ugovorom po izteku roka (56. čl. ZIZ).

Pritožba upnika je utemeljena.

Določba 57. čl. ZIZ, po kateri mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku, velja zgolj za primer, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Če pa dolžnik z obrazloženim ugovorom v celoti izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ZIZ ne predvideva odgovora na ugovor.

To pomeni, da ga ni treba vročiti upniku, saj je ugovor v tem primeru enostransko pravno sredstvo (primerjaj 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Utemeljen pa je očitek upnika, da dolžnikov ugovor ni obrazložen. V skladu z določilom 2. odst. 53. čl. ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V ugovoru je dolžnik navedel, da so po njegovem mnenju obresti previsoke, obračunane pa so tudi od nepravilnega zneska, kar naj bi bilo razvidno iz priložene dokumentacije. Dolžnik ne pove, iz katerega razloga oziroma v katerem delu je obrestni izračun nepravilen, nekonkretizirana pa je tudi trditev, da je nepravilen znesek glavnice. Upnik je predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine med drugim priložil obračun obresti z dne 17.7.1996, zato bi dolžnik moral in mogel na podlagi s strani upnika predložene listine točno opredeliti, zakaj izračunu upnika ni mogoče slediti oziroma zakaj znesek glavnice 355.222,00 SIT ni pravilen. Ker je ugovor posplošen, ga ni mogoče šteti za obrazloženega in je zato neutemeljen.

Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo 5. odst. 62. čl. ZIZ, ampak je postopalo po določbah 1.-2. odst. 62. čl., je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Stroškovni izrek temelji na določilu 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.