Jedro

Preživninsko obveznost mora zavezanec izpolnjevati tako, kot je določena v sodbi (v denarju in na roke matere), na drug način (z nakupom stvari) pa le v sporazumu z materjo, zato navedbam, da je znižanje preživninske obveznosti utemeljeno, ker zavezanec opravlja nakupe oblačil in igrač za otroka, ni upoštevna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za znižanje preživnine za mladoletni hčerki od 125,19 EUR (prej 30.000,00 SIT), na 41,73 EUR (10.000,00 SIT) za vsako od mladoletnih hčera. Ker je zahtevek zavrnilo je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka.

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper sodbo in uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da niso podane spremenjene okoliščine. V času razveze je povprečno mesečno zaslužil 280.000,00 SIT – 1.168,42 EUR, sedaj pa zasluži bistveno manj in znaša njegov mesečni dohodek približno 625,00 EUR, zato se je bil tudi prisiljen prijaviti na zavod za zaposlovanje. Ne prejema nobenega denarnega nadomestila. Tudi na tekočem računu ima negativno stanje. Prav tako so se zvišali stroški preživljanja, saj mu je 06.02.2004 umrl oče. Po smrti očeta pa so nanj prešli tudi zapustnikovi dolgovi. Sodišče ni upoštevalo, da ima zaradi izvrševanja stikov dodatne stroške, ki mu nastanejo zaradi vožnje v V., kar mesečno znese okoli 335,002 EUR. Zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 132. čl. ZZZDR. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sodba spremeni tako, da se preživnina zniža ali pa da se sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Preživnina za mladoletni deklici je bila v breme tožnika določena s sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 257/2003 z dne 01.02.2005, ko je bilo določeno, da mora tožnik za vsako plačevati po 125,19 EUR mesečne preživnine od 01.09.2004 dalje. Tožnik je v tej tožbi zatrjeval, da so podane spremenjene razmere, ker se preživlja s honorarjem, ki ga prejema na podlagi avtorskih pogodb in da mesečno zasluži le 625,94 EUR-150.000,00 SIT iz česar izhaja, da ni zaposlen in je prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Tako je zatrjeval, da so njegovi dohodki bistveno nižji in da drugih dohodkov nima. Kasneje je še navajal, da stiki potekajo tako, da pride po deklici v V. in da mu zato nastajajo dodatni prevozni stroški, kot tudi stroški za obe deklici v času, ko sta pri njemu. Stroške pa ima tudi z nakupom obleke, obutve, igrač za hčerki in mesečno za te nakupe porabi od 20.000,00 do 30.000,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 132. čl. ZZZDR, ki daje sodišču pravico, da na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnih naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Pri odločanju o zahtevku za znižanje preživnine pa je sodišče dolžno vedno po uradni dolžnosti gledati tudi na koristi mladoletnih otrok.

Pritožbeni očitki tožeče stranke, da je sodišče napačno ugotovilo, da je njegov dohodek takšen, da bo zmogel plačevati določeno preživnino in da v tem delu tudi niso podane spremenjene razmere, niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je po opravi poizvedb pri založniških podjetjih in ob vpogledu davčne odločbe tožnika pravilno zaključilo, da je tožnikovo premoženjsko stanje še vedno takšno, da bo zmogel plačevati preživnino. Pravilni so tudi zaključki o tem, da je enako dejavnost kot jo opravlja sedaj, opravljal tudi v času odmere preživnine. Res je sicer sodišče ugotovilo, da iz uradnih podatkov izhaja, da ima manj dela na osnovi avtorskih pogodb, vendar pa je na drugi strani tudi zaključilo, da še vedno zasluži več kot je sam navajal, pri tem pa se je pravilno sklicevalo na davčne odločbe. Na to kaže tudi tožnikovo navajanje o tem, koliko mesečno porabi za nakup oblačil za mladoletni hčerki. Preživninsko obveznost mora zavezanec izpolnjevati tako, kot je določena v sodbi, v denarju in v roke matere, na drug način, s kupovanjem stvari pa le v sporazumu z materjo. (ZZZDR čl. 131 a). Zato sodišče pravilno te okoliščine ni upoštevalo. Sodišče je na podlagi vsega navedenega pravilno zaključilo, da zgolj dejstvo, da je tožnik prijavljen na zavodu za zaposlovanje, ne pomeni spremenjenih razmer.

Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe tožniku tudi odgovorilo na navedbe o tem, da ima zaradi smrti očeta višje stroške bivanja. Preživnina je bila določena s sodbo z dne 01. februarja 2005, torej po tistem, ko mu je umrl oče, zato ta okoliščina ne pomeni spremenjenih razmer. Glede zatrjevanih dolgov, ki naj bi jih podedoval po očetu, pa je potrebno pritožnika opozoriti na določbo čl. 142 Zakona o dedovanju, po kateri je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Zato ne držijo njegove navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje glede te okoliščine napačno ugotovilo dejansko stanje.

Nadalje tožnik v pritožbi ponavlja trditve, da ima višje stroške zaradi izvrševanja stikov z vožnjo v V. in nazaj. Sodišče prve stopnje mu je v razlogih sodbe na te trditve prepričljivo odgovorilo. Sicer pa je sodišče obširno obrazložilo tudi svoje ugotovitve glede spremenjenih razmer na strani mladoletnih toženk, ki prav tako ne dopuščajo znižanja preživnine.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vse pravno pomembne okoliščine navedene v 132. čl. ZZZDR, pravilno uporabilo določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, svojo odločitev je obrazložilo in pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni našlo. Pritožba tako ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 353. čl. ZPP zavrniti.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi stroške pritožbenega postopka.