Jedro

Okoliščina, da je bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju le zakupnik garaže v isti stanovanjski stavbi je odločilnega pomena pri utemeljitvi zahtevka na zakup garaže kot dela stanovanja po določbah 117. člena SZ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora s tožnico skleniti pogodbo za prodajo stanovanja v pritličju stanovanjskega bloka v Ljubljani z vsebino, ki je podrobno navedena in v skladu z določbami Stanovanjskega zakona. Tožbeni zahtevek, po katerem bi bila tožena stranka tožnici dolžna prodati tudi garažo kot domnevno pritiklino stanovanja, je zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke proti zavrnilnemu delu sodbe sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo ter prvostopno sodbo potrdilo.

Proti zavrnilnemu delu sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno v celoti.

Podrejeno predlaga, naj se sodbi nižjih sodišč v zavrnilnem delu razveljavita, zadeva pa v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri tem, da je garaža sestavni del oziroma pritiklina stanovanja, ki ga tožena stranka mora prodati tožnici. Nižji sodišči sta nekritično sledili argumentom tožene stranke.

Pravno ni odločilno, da je garaža bila dodeljena tožničinemu možu s posebno odločbo in po dodelitvi stanovanja. Odločbe za garaže so se namreč vedno izdajale kasneje. Takšno pravilo so narekovale določbe Pravilnika o dodeljevanju v uporabo stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA (Službeni vojni list št. 5/86, 18/87 in 9/90). Garaža je lahko le sestavni del stanovanjske hiše in s tem sestavni del konkretnega stanovanja. Citirani pravilnik ni imel izrecnih določb o tem, ali je garaža sestavni del stanovanja. Uporabiti pa je mogoče določbe 59. člena ter 75. člena navedenega pravilnika. Izselitev imetnika stanovanjske pravice iz stanovanjske zgradbe je avtomatično imela za posledico tudi prenehanje pravice uporabe garaže. Revizija se ponovno sklicuje na zapisnik o ugotovitvi vrednosti tožničinega stanovanja z dne 28.2.1992, ki so ga sestavljali pristojni delavci tožene stranke in v katerem je garaža označena kot pomožni prostor stanovanja ter vključena v površino stanovanja. Tožeča stranka se sklicuje tudi na številne primere, ko je tožena stranka brez pridržkov prodala stanovanje z garažo nekaterim drugim imetnikom stanovanjske pravice v istem stanovanjskem bloku. Zato bi bilo kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), če bi v primeru tožeče stranke bilo odločeno drugače. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Pravica do odkupa, ki jo ima bivši imetnik stanovanjske pravice po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona (SZ - Uradni list RS št. 18/91, 21/94), se nanaša na stanovanje, na katerem je obstojala stanovanjska pravica v skladu z določbami Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Uradni list SRS št. 35/82). Definicijo stanovanja je zato v obravnavanem primeru treba iskati v določbah ZSR (4. člen), pri čemer v okvir stanovanja kot skupine prostorov brez dvoma spadajo tudi stanovanjske pritikline. Ali je avtomobilska garaža pritiklina stanovanja in deli usodo stanovanja ali ne, je dejansko in pravno vprašanje. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je tožničin mož postal imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, da pa je šele kasneje sklenil s tedanjo JLA pogodbo o zakupu garaže. Slednja je bila torej dejansko in pravno drugače obravnavana od stanovanja: P. S. je bil imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, na garaži pa je bil le zakupnik. Že to izhodišče samo po sebi demantira revizijske poskuse, da bi se garaža prikazala kot stanovanjska pritiklina.

Okoliščina, da je imetnik stanovanjske pravice na stanovanju bil istočasno tudi zakupnik garaže, ni pravno odločilna in sicer ne glede na to, da se garaža nahaja v istem stanovanjskem bloku. Pravni promet z garažo je bil ločen od pravnega prometa s stanovanjem ne glede na določbo 59. člena tedaj veljavnega Pravilnika o dodeljevanju in uporabi stanovanj iz stanovanjskega fonda JLA, po kateri je P. S. bila garaža dana v zakup. Sodišče prve stopnje je utemeljeno oprlo svojo odločitev tudi na določbo 61. člena citiranega pravilnika. Če imetnik stanovanjske pravice, ki je istočasno uporabnik garaže, te ne bi več uporabljal, ali bi svoje vozilo odtujil, bi se garaža na podlagi pravilnika dodelila drugi osebi. Revizija se interpretaciji navedene določbe pravilnika izogne s sklicevanjem na določbo njegovega 59. člena. Pri tem pa s tezo, da "je obstojala določena zveza med stanovanjem in garažo" pravno ne more poseči v pravilnost ugotovitve, da gre v obravnavanem primeru za dve ločeni stvari.

Revizijsko sodišče sprejema tudi oceno v sodbi sodišča prve stopnje (sodišče druge stopnje se z njo strinja), da ravnanje tožene stranke, ki je zapisniško - že po uveljavitvi SZ - sporno stanovanje uvrstila med pomožne prostore, pravnega statusa garaže ni spremenilo.

Revizijsko sklicevanje na ustavno načelo neenakosti pred zakonom (v podobnih primerih naj bi tožena stranka dovolila prodajo garaž s popustom po določbah SZ) pa je zgrešilo cilj. Problem statusa garaže namreč nastane šele ob postavljenem ugovoru, da ne spada v sklop stanovanja; stvar dejanske in pravne presoje pa je, ali je ugovor utemeljen.

Revizija torej ni utemeljena. Ker revizijsko sodišče v izpodbijani sodbi tudi ni našlo napak in nepravilnosti, na katere mora po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo (393. člen ZPP).