Jedro

V primeru, če je stranko zastopala nepooblaščena oseba, teče rok 30 dni za obnovo postopka od dneva, ko je stranka za ta razlog izvedela; če pa ji je bila odločba vročena, pa od dneva vročitve odločbe oziroma od dneva pravnomočnosti odločbe (če bi začel teči ta rok, preden bi odločba postala pravnomočna).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče predlog tožene stranke za obnovo postopka zavrglo, ker ga ni vložila v zakonsko določenem roku. Tožena stranka v pritožbi vztraja, da je izvedela za obnovitveni razlog šele konec novembra 1999, ne pa dne 2.6.1999, ko je direktor tožene stranke prejel prvostopno sodbo s strani odvetnika Bojana Lakožiča. Opozarja, da pooblastilo ni originalno, temveč faksirano s strani druge družbe, in tako ponarejeno. Sicer pa je bistveno, kdaj je tožena stranka izvedela za obnovitveni razlog, ne pa, kdaj je imela možnost zanj izvedeti. V skladu z določbo 1. odst. 498. čl. ZPP/99 je pritožbeno sodišče odločalo po določbah ZPP/77. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka je vložila predlog za obnovo postopka zaradi obnovitvenega razloga po 3. točki 1. odst. 421. čl. ZPP/77, ker naj bi jo v postopku pred sodiščem prve stopnje kot pooblaščenec (nepravilno) zastopal odvetnik B. L., čeprav z njene strani ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo oziroma pooblastila. V skladu s 3. točko 1. odst. 423. čl. ZPP/77 pa je treba vložiti tak predlog za obnovo v 30 dneh od dneva, ko je stranka izvedela za ta razlog. V takem primeru se namreč domneva, da stranki odločba ni bila vročena. Za primer vročitve odločbe pa se po navedenem določilu upošteva 30 dnevni rok od dneva vročitve odločbe, ob upoštevanju korekcije iz 2. odst. 423. čl. ZPP/77, ki določa, da se v primeru, če bi začel teči rok iz 1. odst. tega člena, preden bi postala odločba pravnomočna, šteje ta rok od dneva pravnomočnosti odločbe (v konkretnem primeru od dneva 9.6.1999), kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo. Prvostopno sodišče je zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke (direktorja) M. M., ki je priznal, da je s strani odvetnika B. L. prejel prvostopno sodbo dne 2.6.1999, torej zadnji dan pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče se zato strinja z oceno prvostopnega sodišča, da je bila tožena stranka že dne 2.6.1999 seznanjena, da jo je v navedeni zadevi zastopal odvetnik B. L.. To je namreč lahko razbrala tudi iz uvoda prejete prvostopne sodbe. Zato ni mogoče sprejeti zatrjevanja tožene stranke v pritožbi, da ob prejemu sodbe ni bila seznanjena, da jo je zastopal v tej zadevi odvetnik B. L. in da je za to izvedela šele konec novembra 1999. Povsem pravilen je torej zaključek izpodbijanega sklepa, da je tožena stranka izvedela za okoliščino, ki je obnovitveni razlog, že dne 2.6.1999. Zato je odločitev prvostopnega sodišča, ki je njen predlog (z dne 28.12.1999) v skladu s 1. odst. 425. čl. ZPP/77 kot prepozen zavrglo, v celoti pravilna. Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi v skladu z 2. točko 380. čl. ZPP/77. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi v skladu s 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP/77 sama svoje stroške pritožbenega postopka.