Jedro

Določbe od 20. do 34. člena ZDoh-2 res urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, vendar pa med njimi ni mogoče najti družinske pokojnine. 29. člen ZDoh-2 določa, da se dohodnine ne plača od preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Družinska pokojnina se sicer, glede na pogoje, pod katerimi se pridobi ta pravica, v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar kljub temu ni preživnina, kakor le-to opredeli ustrezni področni zakon.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila dohodnino za leto 2015 v znesku 44,65 EUR. Navedla je, da razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine v skupni višini 0,00 EUR znaša 44,65 EUR in mora biti plačana v roku 30 dni od vročitve odločbe, da posebni stroški v postopku niso nastali in da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je tožnik vložil ugovor zoper informativni izračun dohodnine za leto 2015. Davčni organ je preveril navedbe tožnika ter mu na podlagi zbranih podatkov odmeril dohodnino v znesku, ki sledi iz izreka odločbe. Tožniku v skladu s 111. členom Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ni bila priznana splošna olajšava, saj je A.A. za tožnika uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Letna davčna osnova je bila ugotovljena v skladu s 109. členom ZDoh-2 in je zmanjšana za olajšave znašala 1.786,13 EUR. Od davčne osnove je bila odmerjena dohodnina po stopnji 16,00 %, ki znaša 285,78 EUR, zmanjšana za 241,13 EUR (13,5 % odmerjene pokojnine, nadomestila oz. priznavalnine) pa znaša 44,65 EUR.

2. Drugostopni organ je z odločbo št. DT-499-01-1621/2016-3 z dne 18. 8. 2017 zavrnil pritožbo tožnika. V obrazložitvi pojasni, da se v skladu z določbami od 35. do 37. člena ZDoh-2 pokojnine štejejo za dohodek iz delovnega razmerja oz. za dohodek iz zaposlitve in so predmet obdavčitve po ZDoh-2. Pojasni, da mora drugostopni organ presojati upravno zadevo v skladu z načelom zakonitosti, ki ga določa 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ne more presojati, ali je zakon pravičen oz. v skladu z ustavo ali ne, ampak ga je dolžan uporabiti. Razlog, da je bila v letu 2016 tožniku prvič odmerjena dohodnina (za leto 2015), je v spremembi Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). V preteklih letih je bil namreč v veljavi 268. člen ZDavP-2, ki je določal, da davčni organ za določene davčne zavezance ni sestavil informativnega izračuna dohodnine, na ta način pa je bilo kršeno načelo enakosti dohodninskih zavezancev. S črtanjem 268. člena ZDavP-2 mora sedaj davčni organ vsem dohodninskim zavezancem sestaviti informativni izračun dohodnine, kar predstavlja pravičnejšo ureditev, saj so s tem vsi davčni zavezanci davčno obremenjeni upoštevaje ZDoh-2. 3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi, saj je le-ta v nasprotju z ZDoh-2 in krši splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS. Pojasnjuje, da živi v enostarševski družini, skupaj z mamo in dvema sestrama, ki se šolata. Lastnih dohodkov nima, edini dohodek je družinska pokojnina po pokojnem očetu. Sklicuje se na 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) in 57. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). V nadaljevanju povzema določbe od 20. do 34. člena ZDoh-2, ki vsebujejo določene oprostitve plačila dohodnine. Meni, da je položaj otrok, ki prejemajo preživnino, mogoče enačiti s položajem otrok, ki prejemajo družinsko pokojnino, zato bi se moralo skladno z določbami od 20. do 34. člena ZDoh-2 odločiti, da se od družinske pokojnine dohodnina ne plačuje.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Z izpodbijano odločbo je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 2015. Odločitev izhaja iz med strankama nespornega dejanskega stanja, da je tožnik v relevantnem obdobju prejemal družinsko pokojnino po pokojnem očetu v skupnem znesku 1.786,13 EUR. Kot izhaja iz 37. člena ZDoh-2, se za dohodek iz delovnega razmerja oziroma za dohodek iz zaposlitve štejejo tudi pokojnine. Letna davčna osnova tožnika je bila ugotovljena v skladu s 109. členom ZDoh-2, dohodnina od davčne osnove pa odmerjena v skladu z dohodninsko lestvico iz prvega odstavka 122. člena ZDoh-2 in 2. člena Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Pravilnik), in sicer v višini 44,65 EUR. Tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovljeni višini davčne osnove niti višini odmerjene dohodnine.

7. Tožnik v tožbi navaja, da bi morala biti družinska pokojnina v skladu z določbami od 20. do 34. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Sodišče pojasnjuje, da navedene določbe res urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, vendar pa med njimi ni mogoče najti družinske pokojnine. Zato je le-ta brez dvoma dohodek zavezanca, ki je predmet obdavčitve. Tožnik se prav tako ne more uspešno sklicevati na 29. člen ZDoh-2, ki določa, da se dohodnine ne plača od preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Družinska pokojnina se sicer, glede na pogoje, pod katerimi se pridobi ta pravica1, v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar kljub temu ni preživnina, kakor le-to opredeli ustrezni področni zakon2. Ker je torej ni mogoče uvrstiti med zakonsko določene izjeme od plačila dohodnine, po mnenju sodišča ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je v konkretnem primeru sprejela toženka, zato sodišče zavrača tozadevne navedbe tožbe kot neutemeljene.

8. Tožnik v tožbi uveljavlja tudi kršitev ustavne pravice enakosti pred zakonom. Načelo enakosti pred zakonom določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen Ustave RS). Gre za eno temeljnih ustavnih norm in pomeni pravico posameznika do zagotovitve enakosti, tako pri postavljanju, kot tudi pri uporabi prava (enakost v zakonu in enakost pred zakonom). Vendar pa načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh (v tem primeru otrok, katerim je eden od staršev umrl, in otrok, katerih starši so ločeni), ampak je o kršitvi načela enakosti iz 14. člena Ustave RS mogoče govoriti le takrat, kadar se enaki dejanski položaji obravnavajo različno.

9. Tožnik meni, da je bilo načelo enakosti kršeno s tem, ko zakonodajalec različno obravnava otroke, ki prejemajo družinsko pokojnino in morajo plačati dohodnino, ter otroke, ki imajo ločene starše in prejemajo preživnino, vendar pa jim dohodnine ni potrebno plačati. Po presoji sodišča takšna obravnava ne pomeni diskriminacije tožnika, ampak gre z vidika dohodkov za različno ureditev dveh različnih položajev, kaj je ustavno dopustno. V konkretnem primeru je vir preživnine drugačen od vira družinske pokojnine in ju že zaradi tega ni moč enačiti. Preživninski zavezanec plačuje preživnino iz svojih prihodkov oziroma svojega premoženja, ki je predmet obdavčitve. V primeru, da se preživnina plačuje iz dohodka iz delovnega razmerja, bo namreč le-ta tudi predmet obdavčitve in bo zavezanec za preživnino tisti, ki bo moral plačati tudi dohodnino. Pri družinski pokojnini pa gre za prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ZPIZ-2. Gre za prejemek iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ki ni splošna pravica, temveč pravica vezana na zavarovanje in izpolnitev določenih pogojev, in ki se izplačuje iz proračuna ZPIZ upravičencu do družinske pokojnine, ki je hkrati tudi zavezanec za plačilo dohodnine. Gre torej za različno ureditev dveh različnih položajev, zato sodišče ocenjuje, da z njo ni prišlo do kršitve načela enakosti pred zakonom in s tem do posega v pravice iz 14. člena Ustave RS.

10. Ker sodišče nezakonitosti in nepravilnosti, ki bi zahtevale odpravo odločbe, ni našlo, je potrdilo izpodbijano odločitev kot pravilno in zakonito, tožbo pa na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Ker v zadevi o pravno relevantnih dejstvih med strankama ni spora, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 1 Glej 55. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 96/2012 z dne 14. 12. 2012. 2 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), Uradni list RS, št. 69/2004 z dne 24. 6. 2004.