Up-92/99

15.7.1999

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi I. R. iz S. na seji dne 15. julija 1999

o d l o č i l o :

1.Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, št. U 351/98-7 z dne 22. 1. 1999 se razveljavi.

2.Zadeva se vrne Upravnemu sodišču Republike Slovenije, Oddelku v Novi Gorici, v novo odločanje.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pasivne volilne pravice iz 43. člena Ustave in kršitev pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Navaja, da je bila pri lokalnih volitvah v letu 1998 kandidatka za članico Sveta Krajevne skupnosti Sežana (v nadaljevanju: KS Sežana). Po pritožničinem mnenju so bile v volilnem postopku storjene kršitve Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 - v nadaljevanju: ZLV), ki so vplivale na izid volitev.

Pritožnica poudarja, da je "popravljanje" izidov glasovanja pri volilni komisiji KS, potem ko so bile glasovnice en dan nezavarovane in izpostavljene "možnim mahinacijam", sumljivo in da bi bila v taki sumljivi situaciji dopustna le ponovitev volitev na podlagi prvega odstavka 99. člena ZLV. Po pritožničinem mnenju navedene kršitve Zakona ne pomenijo le kršitve tehničnih pravil, ampak pomenijo neposreden poseg v njeno pasivno volilno pravico. Volilni odbor je namreč po izvedenem glasovanju ugotovil, da je pritožnica dobila več glasov kot njen protikandidat. Naslednji dan pa je Volilna komisija KS Sežana spremenila izid glasovanja, ki ga je ugotovil volilni odbor, tako da je ugotovila, da je njen protikandidat prejel več glasov kot pritožnica. Ker je ugotavljala izid glasovanja volilna komisija KS, je pritožnica tudi vložila pritožbo zoper poročilo te volilne komisije.

2.Odločitev Upravnega sodišča, da je dopustno vložiti pritožbo le zoper poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet KS in ne zoper poročilo volilne komisije KS in da bi moral Svet KS Sežana iz tega razloga njeno pritožbo zavreči (ne zavrniti), naj bi po pritožničinem mnenju pomenila kršitev njene ustavne pravice do pritožbe. Navaja, da se zoper poročilo Občinske volilne komisije Občine Sežana sploh ni mogla pritožiti, ker ji kot kandidatki ni bilo vročeno, objavljeno pa je bilo naslednji dan po seji Sveta KS, na kateri je bila obravnavana njena pritožba zoper odločitev Volilne komisije KS Sežana. Pritožnica meni, da je vložila pritožbo zoper ravnanje in odločitev tiste volilne komisije, s katero ji je bila kršena njena pasivna volilna pravica. Dejstvo, da bi morala na podlagi ZLV vložiti pritožbo zoper poročilo Občinske volilne komisije Občine Sežana, s katerim pa ni bila seznanjena, naj ne bi smelo imeti za posledico zavrženje pritožbe, ampak bi se njena pritožba morala vsebinsko obravnavati kot pritožba zoper poročilo Občinske volilne komisije Občine Sežana, s katerim se je le "pokrilo" poročilo Volilne komisije KS Sežana. Nadalje se pritožnica tudi ne strinja z razlago Upravnega sodišča, da je pri lokalnih volitvah dopustna pritožba samo zoper odločitve občinske volilne komisije. Ker se na podlagi 4. člena ZLV smiselno uporablja pri lokalnih volitvah tudi Zakon o volitvah v Državni zbor, je potrebno po pritožničinem mnenju upoštevati tudi 109. člen tega zakona, po katerem je možna pritožba zoper odločitev vsake volilne komisije, če taka odločitev lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov. Pritožnica predlaga, da Ustavno sodišče razpiše javno obravnavo ter da zadevo obravnava prednostno.

B.

3.Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, je z izpodbijano sodbo pritožničino pritožbo zoper Sklep Sveta KS zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče utemeljuje svojo odločitev na podlagi 100. člena ZLV, ki dovoljuje pritožbo le zoper poročilo občinske volilne komisije, ne pa zoper poročilo volilne komisije KS. Volilna komisija KS ima na podlagi drugega odstavka 112. člena ZLV pristojnosti volilne komisije volilne enote (42. člen), ki je pristojna za ugotavljanje izida glasovanja v volilni enoti. Na podlagi drugega odstavka 99. člena ZLV pa zaradi nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, ni ugovora.

4.Sodišče na koncu ugotavlja, da bi pritožnica, kolikor bi pravilno uporabljala določila ZLV, morala vložiti pritožbo zoper odločitev Občinske volilne komisije Občine Sežana. Sodišče navaja kot odločilno dejstvo, da je Svet KS Sežana potrdil mandate članom sveta na podlagi poročila Občinske volilne komisije Občine Sežana, zoper katerega ni bila vložena pritožba. Zato je po presoji sodišča tudi tožničina pritožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena; samo dejstvo, da je Svet KS Sežana njeno pritožbo zavrnil in ne zavrgel, pa ne more pomeniti, da je bila pritožnici kršena pasivna volilna pravica. Sodišče je izdalo sodbo na podlagi 102. člena ZLV in drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - v nadaljevanju: ZUS).

5.Ustavno sodišče je pritožničino ustavno pritožbo zoper navedeno sodbo sprejelo v obravnavo s sklepom št. Up-92/98 z dne 12. 5. 1998. Na podlagi 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) sta bila ustavna pritožba in sklep o sprejemu poslana Upravnemu sodišču Republike Slovenije, Oddelku v Novi Gorici, ki pa v postavljenem roku na ustavno pritožbo ni odgovorilo.

6.ZLV v drugem odstavku 109. člena določa, da se za volitve v svete krajevnih in vaških skupnostih smiselno uporabljajo določbe o volitvah v občinski svet po večinskem volilnem sistemu, in to ne glede na število članov sveta. V primeru, če šteje svet KS 7 (sedem) ali manj članov, se lahko vsi člani sveta volijo v krajevni skupnosti kot eni volilni enoti. V primeru, če šteje svet KS 8 (osem) ali več članov, se volitve obvezno izvedejo po volilnih enotah - volivec ima toliko glasov, kolikor se voli članov sveta v tisti volilni enoti, v kateri ima volivec stalno prebivališče. ZLV v 21. členu določa, da se lahko v volilni enoti voli enega, dva ali največ tri člane sveta.

V obravnavanem primeru so se hkrati z volitvami v Občinski svet Občine Sežana in z volitvami Župana Občine Sežana opravile tudi volitve v svete KS na območju Občine Sežana. Ena izmed KS je tudi KS Sežana, v kateri je pritožnica kandidirala za članico sveta. Svet KS Sežana šteje 17 članov. Volitve so se torej izvedle po volilnih enotah. Z Odlokom o določitvi števila članov svetov KS v Občini Sežana in volilnih enot za volitve v svete KS (Uradni list RS, št. 61/98) je bilo določeno v KS Sežana 17 volilnih enot, torej se je v vsaki volilni enoti volil en član.

V 3. členu tega Odloka je določeno, da imajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti pristojnosti in opravljajo naloge v skladu z ZLV.

7.Pomembno vprašanje v obravnavani zadevi je vprašanje razmejitve pristojnosti med volilno komisijo KS in občinsko volilno komisijo. Člen 112 ZLV ne določa izrecno pristojnosti občinskih volilnih komisij in volilnih komisij KS, ampak v drugem odstavku določa smiselno uporabo določb ZLV, in sicer: - glede pristojnosti občinske volilne komisije pri volitvah v svet KS se smiselno uporablja 41. člen in druge določbe, ki določajo pristojnost občinskih volilnih komisij;

8.Smiselna uporaba 41. člena ZLV pomeni, da imajo občinske volilne komisije glede varstva zakonitosti in ugotavljanja izida volitev v svete KS podobne pristojnosti kot pri občinskih volitvah. Tudi pri volitvah v svete KS občinske volilne komisije skrbijo za zakonitost volitev v svete KS, ugotavljajo rezultate glasovanja in razglašajo izid volitev v vseh KS na območju občine, dajejo poročila o izidu volitev v vseh KS na območju občine ter izdajajo potrdila o izvolitvi.

9.Smiselna uporaba 42. člena ZLV pomeni, da imajo volilne komisije KS podobne pristojnosti kot volilne komisije volilnih enot pri volitvah v občinske svete. Iz smiselne uporabe 42. člena izhaja, da volilna komisija KS opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami v posamezni KS in ugotavlja izid glasovanja v sami KS.

10.ZLV izključuje možnost ugovora zoper nepravilnosti pri delu volilne komisije volilne enote glede na to, da imajo te komisije le pristojnosti, da zberejo podatke o izidih glasovanja na vseh voliščih v volilni enoti in ugotovijo, kdo je zmagal v volilni enoti, ter pošljejo zapisnik o ugotovitvi izidov glasovanja skupaj z volilnim materialom občinski volilni komisiji.

Pristojnost občinske volilne komisije je, da dokončno ugotovi rezultate glasovanja in razglasi izid volitev v vseh KS na območju občine. Občinska volilna komisija poda poročilo o izidu volitev v KS na območju občine in to poročilo pošlje svetom KS, ki na svoji prvi seji potrdijo mandate izvoljenih članov sveta.

Ker iz določb 112. člena ZLV izhaja, da tudi pri volitvah v svete ožjih delov občine najpomembnejše delo opravlja občinska volilna komisija, ni mogoče s smiselno uporabo prenesti njenih pristojnosti na volilno komisijo KS. Tretji odstavek 112. člena ZLV izrecno določa, da občinski svet lahko določi izjeme le glede imenovanja volilnih odborov in glede opravljanja in vodenja neposrednega tehničnega dela v zvezi z volitvami. Zato je stališče Upravnega sodišča v izpodbijani sodbi, da je pritožbo na podlagi 100. člena ZLV dopustno vložiti le zoper odločitev občinske volilne komisije, pravilno in so pritožničine navedbe, da bi morala biti dovoljena pritožba že zoper poročilo volilne komisije KS, neutemeljene. Na podlagi smiselne uporabe 41. in 42. člena ZLV ni mogoče priti do drugačnega zaključka.

Tako smiselno uporabo narekuje že samo dejstvo, da je poročilo volilne komisije KS interne narave in z njegovo vsebino kandidati praviloma niso seznanjeni, razen če imajo zaupnike, ki so lahko navzoči pri delu volilnih odborov in volilnih komisij volilnih enot - torej tudi pri delu volilne komisije KS (drugi odstavek 46. člena ZLV). Občinska volilna komisija mora pregledati zapisnike volilnih komisij volilne enote in lahko tudi po uradni dolžnosti ugotovi nepravilnosti pri njenem delu.

Na podlagi drugega odstavka 99. člena ZLV lahko namreč občinska volilna komisija sama ugotovi izid volitev v volilni enoti, če ugotovi nepravilnosti pri delu volilne komisije KS, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev.

C.

11.V obravnavani zadevi je nesporno, da je pritožnica vložila pritožbo na podlagi 100. člena ZLV zoper poročilo Volilne komisije KS Sežana. Ne glede na to, da pritožnica v ustavni pritožbi ne pojasni, na kakšen način je bila seznanjena s poročilom volilne komisije KS, je iz prilog k ustavni pritožbi razvidno, da pritožnica ni mogla vložiti pritožbe zoper poročilo občinske volilne komisije, ker to poročilo v času konstitutivne seje Sveta KS Sežana sploh še ni bilo objavljeno, po pritožničinih navedbah v ustavni pritožbi pa ji tudi ni bilo vročeno pred objavo v uradnem glasilu. Poročilo občinske volilne komisije se mora objaviti v uradnem glasilu (drugi odstavek 90. člena ZLV) in šele s tem poročilom postane znano, kateri kandidati so bili izvoljeni. Zato je le zoper poročilo o izidu volitev občinske volilne komisije možna pritožba na podlagi 100. člena ZLV. Poročilo Občinske volilne komisije Občine Sežana o izidu volitev je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 85/98 z dne 15. 12. 1998. Šele od dneva objave poročila so imeli kandidati možnost vložiti pritožbo zoper odločitev občinske volilne komisije na podlagi prvega odstavka 100. člena ZLV. Kot je razvidno iz sklepa Sveta KS Sežana št. 165/98, z dne 16. 12. 1998, s katerim je bila pritožničina pritožba zoper poročilo Volilne komisije KS Sežana zavrnjena, je bila konstitutivna seja sveta dne 14. 12. 1998, torej predno je bilo poročilo občinske volilne komisije sploh objavljeno v uradnem glasilu. Od objave do prve seje sveta KS mora torej poteči določen čas, v katerem kandidati in predstavniki kandidatur lahko pregledajo poročilo in vložijo morebitne pritožbe. Iz določbe 100. člena ZLV, da se pritožba lahko vloži do začetka prve seje občinskega sveta - v primeru volitev v svete KS - do seje sveta KS, izhaja, da do potrditve mandatov na prvi seji občinskega sveta ali sveta KS ne more priti pred objavo poročila občinske volilne komisije.

12.ZLV v 100. členu ne določa, koliko časa mora poteči med objavo poročila občinske volilne komisije in prvo konstitutivo sejo. Na podlagi smiselne uporabe določb, ki določajo roke za vložitev pravnih sredstev (48 ur - prvi odstavek 105. člena in tri dni - prvi odstavek 106. člena), bi se lahko sklepalo, da bi moralo med objavo in sklicem seje preteči najmanj 48 ur. Zakon bi lahko za vložitev pravnega sredstva iz 100. člena določil tudi daljši rok, saj gre za pravno sredstvo, ki se vlaga po izvedbi volitev in ni več utemeljenega razloga, ki bi zahteval določitev tako kratkih rokov kot jih določata 105. in 106. člen ZLV. Zakonska ureditev je torej pomanjkljiva in bi jo zakonodajalec moral dopolniti, da zaradi ugotovljene pomanjkljivosti ne bi prihajalo do sporov. Ustavno sodišče ni samo začelo postopka za oceno ustavnosti 100. člena ZLV, ker to ni nujno za rešitev obravnavane zadeve (drugi odstavek 59. člena v zvezi s 30. členom ZUstS). Prva seja sveta KS Sežana, na kateri so bili potrjeni mandati izvoljenih kandidatov, je bila še pred objavo poročila Občinske volilne komisije Občine Sežana. Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, je s tem, ko je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožničino pritožbo zoper sklep Sveta KS Sežana št. 169/98 z dne 16. 12. 1998 zgolj iz formalnih razlogov, ne da bi ugotovilo, da pritožnica sploh ni imela možnosti vložiti pritožbo zoper poročilo Občinske volilne komisije Občine Sežana, in da je bila prva konstitutivna seja sveta KS Sežana sklicana pred objavo poročila Občinske volilne komisije Občine Sežana, očitno kršilo pritožničino pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijano odločbo razveljavilo. Upravno sodišče bo v ponovnem postopku moralo preizkusiti navedbe v pritožbi in na podlagi ugotovitev v postopku odločiti o pritožničini pritožbi zoper sklep Sveta KS Sežana.

P r e d s e d n i k : Franc Testen