Jedro

Vročitev sklepa je v konkretnem primeru izkazana s potrdilom o vročitvi, ki je javna listina in ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Na toženi stranki je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost vročitve. V zvezi s svojimi pavšalnimi trditvami, da sklep z dne 9. 6. 2017 ni bil vročen skladno z določili ZPP, namreč ni predlagala nobenih dokazov, niti ni podala nobene možne razlage o tem, zakaj naj bi bila vročitev napačna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke, vložene dne 25. 9. 2017 zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pg 2909/2015 z dne 4. 8. 2017 (I. točka izreka). Pritožbo tožene stranke, vložene dne 23. 8. 2016, zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pg 2909/2015 z dne 14. 7. 2016, je štelo za umaknjeno (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se, zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba izpodbija pravilnost vročitve sklep z dne 9. 6. 2017 in s tem smiselno zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na slednjo kršitev, ki varuje pravico do izjave, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora konkretizirano navesti v kakšen vidik te pravice in na kakšen način je bilo poseženo.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil toženi stranki sklep vročen dne 19. 6. 2017. Vročitev sklepa je v konkretnem primeru izkazana s potrdilom o vročitvi, ki je javna listina in ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema (prvi odstavek 224. člena v zvezi s 149. členom ZPP). Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na toženi stranki je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost vročitve. Tega po oceni pritožbenega sodišča ni zmogla. V zvezi s svojimi pavšalnimi trditvami, da sklep z dne 9. 6. 2017 ni bil vročen skladno z določili ZPP, namreč ni predlagala nobenih dokazov, niti ni podala nobene možne razlage o tem, zakaj naj bi bila vročitev napačna. Da se je tožena stranka s pisanjem dejansko seznanila, pritožbeno sodišče posredno sklepa tudi na podlagi dejstva, da je na določena pisanja, ki so mu bila v postopku prav tako vročena na isti način in na istem naslovu, reagirala (in pravočasno vložila dopolnitev prvega predloga za taksno oprostitev).

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu podalo jasno obrazložitev in navedlo razloge o odločilnih dejstvih. Obrazložitev je več kot zadostna. Pavšalne pritožbene navedbe, da ni razvidno na kakšen način je sodišče prišlo do sicer nepopolne ugotovitve, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti ter da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialnopravni predpis, so tako neresnične in posledično neutemeljene.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).