10. 7. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. julija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. IV Ips 14/2003 z dne 6. 3. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper

- odločbo Senata za prekrške št. Pp-8307/01 z dne 3. 7. 2002 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Ajdovščini št. P-775/01 z dne 13. 9. 2001 in

- poziv Upravne enote Ajdovščina št. 22612-1/2003 z dne 16. 1. 2003 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča je bila zahteva za sodno varstvo zavržena kot nedovoljena. Z izpodbijanim pozivom je bil pritožnik pozvan, naj v določenem roku predloži svoje vozniško dovoljenje pristojni upravni enoti.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje ter smiselno kršitvi 22. in 25. člena Ustave.

Navaja, da nobeden od organov, ki je odločal o prekršku, ni upošteval njegovega zagovora o merilnih metodah, ki so po njegovem mnenju neskladne z ustavo. Kršena naj bi mu bila pravica do znanja, ki ga je pridobil v avtošoli, zato mu tega znanja sodnik za prekrške ne more vzeti. Pritožnik še navaja, da naj bi bila v postopku kršena odločba Ustavnega sodišča št. U-I-279/99 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 33/2000 in OdlUS IX, 59).

Poleg tega naj bi bila po mnenju pritožnika z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča kršena tudi pravica do pravnega sredstva, saj s črtanjem zahteve za sodno varstvo pritožnik nima več možnosti pritožbe na višje sodne instance.

B. - I.

3.Očitki, ki se nanašajo na sklep Vrhovnega sodišča, niso utemeljeni. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-279/99 z dne 16. 3. 2000 res odločilo, da je 202. člen Zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. - v nadaljevanju ZP) v nasprotju z 22. členom Ustave, ker v nekaterih primerih, ko izrečena sankcija pomembno posega v posameznikovo svobodo, predvideva možnost vložitve zahteve za sodno varstvo, v primeru, ko je izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je po teži primerljiva, pa to pravno sredstvo ni dovoljeno. Zakonodajalcu je bil določen rok, da ugotovljeno neskladje z Ustavo odpravi.

Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 24/01 - ZP-M) to uredil tako, da je določbe ZP, ki so se nanašale na zahtevo za sodno varstvo, črtal. Izpodbijani sklep temelji na omenjeni spremembi ZP in kot tak ni v neskladju z 22. členom Ustave.

4.Pritožnik navaja, da mu znanja, ki ga je pridobil v avtošoli, nihče ne more odvzeti. Še najmanj naj bi bil to sodnik za prekrške. V zvezi s tem se Ustavno sodišče sklicuje na svojo odločbo št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 39/2000 in OdlUS IX, 58) v kateri je ugotovilo, da izpodbijane določbe ZVCP, ki določajo to sankcijo in omogočajo njeno izrekanje v postopku o prekršku, v tem pogledu niso v neskladju z Ustavo.

5.Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

B. - II.

6.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da si pritožnik z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. V obravnavani zadevi je bila zahteva za sodno varstvo zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev ustavne pritožbe začel teči z vročitvijo odločbe Senata za prekrške. Ta pa je bila pritožniku vročena dne 20. 12. 2002, zato je ustavna pritožba, vložena dne 5. 4. 2003, prepozna in jo je Ustavno sodišče zavrglo.

7.Po določbi 51. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zoper poziv upravne enote za predložitev vozniškega dovoljenja je dopustna posebna pritožba, vendar pritožnik ni izkazal, da bi bilo o tej pritožbi že odločeno. Glede na navedeno ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravih sredstev in je bilo zato treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prva alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS. št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer