Jedro

Namen pravde ni, da bi tožeča stranka z vložitvijo tožbe skrbela za pravice tožene stranke. Ta ima namreč na voljo različna pravna sredstva in postopke, da za zaščito svojih pravic in interesov poskrbi sama.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v 2. točki razveljavi in se tožba v delu, ko zahteva, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi nepremičnina parcela 0000 28/2, zavrže. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem a ne razveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (1.I.) zavrglo tožbo v delu, v katerem je bila zahtevana ugotovitev, da v skupno premoženje spada »vsa oprema ter pohištvo« v stanovanjski hiši na nepremičnini iz točke 2./III. izreka, (1.II.) zavrglo tožbo v delu, s katerim se zahteva ugotovitev deležev na skupnem premoženju, (2.III.) zavrnilo tožbeni zahtevek, da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina parcela 28/2 in (2.IV.) da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

2. V pravočasni pritožbi, ki jo vlaga zaradi iz vseh pritožbenih razlogov, toženka nasprotuje 2./III. in 1./II. točki in predlaga spremembo odločbe tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno, da se sklep in sodba razveljavita in se zadeva vrne v ponovno odločanju sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru pritožbi nasprotuje in predlaga potrditev izpodbijane odločbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ali obstaja pravni interes, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (VSL sklep I Cpg 976/2014), pri čemer je pravni interes procesna predpostavka za vložitev vsake tožbe. Podan je, če tožnik zatrjuje, da je njegova pravica kršena ali ogrožena in če je verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti (VSL sklep I Cp 372/2021). Iz podatkov spisa in zemljiške knjige je razvidno, da je tožnik vpisan v zemljiški knjigi kot (edini) lastnik sporne nepremičnine parcela 28/2, kar torej pomeni, da mu z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ne bo zagotovljena korist, ki je brez take sodbe ne bi mogel ustvariti - kvečjemu obratno. Namen pravde ni, da bi tožeča stranka z vložitvijo tožbe skrbela za pravice tožene stranke. Ta ima namreč na voljo različna pravna sredstva in postopke, da za zaščito svojih pravic in interesov poskrbi sama. Da je v predmetni pravdi nekaj neobičajnega, kaže že dejstvo, da se je zoper sodbo, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek (kar bi torej pomenilo tožnikov neuspeh, ki bi mu dajal pravni interes za pritožbo), pritožila tožena stranka, čeprav bi bilo običajno ravno obratno. Po drugi strani pa toženka, v katere interesu bi bila ugotovitev skupnega premoženja, nasprotne tožbe ni vložila. Ker tožnik za vložitev zahtevka, katerega del je sodišče prve stopnje zavrnilo (v točki 2./III.) nima pravnega interesa, je bilo treba zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju: ZPP) ugoditi, sodbo v tem delu razveljaviti in tožbo v opisanem delu zavreči. Prvi odstavek 274. člena ZPP namreč določa, da sodišče prve stopnje izda po predhodnem preizkusu tožbe sklep, s katerim zavrže tožbo, če ugotovi, da ni podana pravna korist (interes) tožeče stranke za vložitev tožbe. In te tožnik v konkretnem primeru ni imel. Ker tožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, je tako odločitev na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP sprejelo pritožbeno sodišče. 6. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče podrobneje ne povzema pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zavrnitev tožbenega zahtevka iz točke 2.III. sodbe.

7. Neutemeljena pa je pritožba v delu, ko nasprotuje zavrženju dela tožbe, ki se nanaša na ugotovitev deležev na skupnem premoženju. Pritožba navaja, da je odločitev v tem delu nepravilna kot posledica napačne materialno pravne odločitve glede skupnega premoženja. Ker tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi nepremičnina parcela 28/2, tudi nima pravnega interesa za ugotovitev, da ni edini lastnik te nepremičnine (da torej ni 100% lastnik nepremičnine). Sodišče prve stopnje je v tem delu zaradi pomanjkanja pravnega interesa že zavrglo tožbo, takšna odločitev pa je iz že pojasnjenega razloga pravilna. Pomanjkanje pravnega interesa je sodišče prve stopnje sicer videlo v drugi okoliščini, dejstvu, da je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da nepremičnina (edino zatrjevano skupno premoženje) ne sodi v skupno premoženje, zaradi česar nobena stranka nima pravnega interesa za ugotovitev deležev, saj skupnega premoženja ni, a vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve, da se ta del tožbe zavrže. Ker v tem delu niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo, kolikor se nanaša na sklep v točki 1.II, zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (353. člena ZPP).

8. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela, zato pritožbeno sodišče šteje, da je glede na vse okoliščine in glede na doseženi uspeh primerno, da krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.