Jedro

Temeljna predpostavka postopka za delitev stvari v skupni lastnini je obstoj skupno lastninske skupnosti, temeljni namen delitve pa je v prenehanju navedene skupnosti.

Subjektivne meje pravnomočnosti, ki zahtevajo istovetnost pravdnih strank in jih v pritožbi omenja predlagatelj, učinkujejo tudi proti pravnim naslednikom oziroma dedičem (nasprotni udeleženki).

Predpostavka smotrnosti bi bila podana, če bi bila sprememba predloga uveljavljana npr. potem, ko bi bilo že v celoti povsem zbrano procesno gradivo, na katerem sprememba temelji. Če takšnega gradiva ni in bi bilo treba zaradi spremembe predloga začeti od začetka, kot da bi bil vložen povsem nov predlog na novi dejanski podlagi, potem pogoja smotrnosti ni. Predlagatelj je v dopolnitvi predloga navedel, da je po družabniški pogodbi, ki jo je sklenil s staršema, vložil v skupno obratovalnico osnovna sredstva (gre za primeroma naštetih 85 premičnin), katerih vrnitev sedaj zahteva od nasprotne udeleženke. Gre za povsem nov predlog, ki v doslej zbranem procesnem gradivu nima nikakršne podlage.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 5. 6. 2023 se zavrže. III. Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ne dopusti spremembe predloga, ki je bil dan z vlogo z dne 8. 10. 2020 in zavrnilo predlog, da se nepremičnina - delavnica, ki stoji na parceli 530/35 k. o. X (ID znak parcela 0000 530/35), dodeli v last predlagatelju.

2. Zoper takšen sklep je predlagatelj po skrbnici in njenem pooblaščencu vložil pritožbi, s katerima uveljavlja vse v zakonu opredeljene pritožbene razloge. S pritožbo vloženo po skrbničinem pooblaščencu pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti spremembo predloga in vsebinsko odloči o dodelitvi nepremičnine parc. št. 530/35 k. o. X, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je napačno stališče prvostopenjskega sodišča, da procesna dejanja, ki jih je predlagatelj, ki mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, vložil sam, nimajo pravnega učinka. Sodišče bi moralo upoštevati vsa procesna dejanja predlagatelja, saj so bila naknadno odobrena s strani njegove skrbnice. Upoštevati pa bi bilo treba tudi tista procesna dejanja, ki jih je vložilo Društvo ŠENT bodisi kot samostojna dejanja ali pa kot naknadno odobritev predlagateljevih dejanj od trenutka imenovanja za skrbnika do pravnomočne razrešitve skrbništva. Sodišče bi zato moralo upoštevati spremembo predloga z vlogama z dne 12. 10. 2017 in 8. 10. 2020. V kasnejši vlogi ne gre za razširitev prvotnega predloga, saj so v izreku obeh vlog navedene iste nepremičnine. Ker gre za vsebinsko enaki vlogi, ne gre za novo uveljavljanje predloga. Napačno je stališče sodišča, da predlagatelj ni imel odobritve skrbnika za prvo navedeno vlogo. Pooblaščencu bi moralo dopustiti rok, da bi to lahko izkazal. Ne strinja se tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da spremembe predloga ne dopusti iz razlogov smotrnosti. Absurdno je stališče, da razlog smotrnosti ni podan, ker ni bilo zbrano še nobeno procesno gradivo. Meni, da bi moralo sodišče postopek prekiniti in predlagatelja glede premičnin napotiti na pravdni postopek, ker nasprotna udeleženka predlogu nasprotuje. Ne strinja se tudi z odločitvijo, da je njegov predlog, da naj se mu nepremičnina parc. št. 530/35 dodeli v last, nesklepčen. Sodišče bi moralo predlagatelja v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na nesklepčnost in mu dati rok za njeno odpravo. Podal je sklepčen predlog, da se nepremičnino dodeli njemu, saj predstavlja skupno lastnino. Sodišče bi moralo postopek prekiniti in ga nadaljevati kot pravdo. Ker je treba upoštevati subjektivne meje pravnomočnosti in ker je predlagatelj obstoj lastninske pravice na nepremičnini zatrjeval na drugi pravni podlagi in med drugimi procesno legitimirani osebami, sodišče ne bi smelo upoštevati načela ne bis in idem.

3. V vlogi, ki jo je vložila skrbnica sama, navaja, da bi moralo sodišče upoštevati vlogo Združenja ŠENT z dne 12. 10. 2017, ki jo je CSD, ki ga je sodišče štelo za skrbnika, z vlogo z dne 12. 10. 2017 odobril. Sodišče je bilo dolžno najprej rešiti vprašanje, kdo je bil pritožnikov skrbnik v času vložitve vloge Združenja ŠENT z dne 12. 10. 2017. Nasprotna udeleženka je za potrebe prodaje hiše in delavnice opravila parcelacijo nepremičnine 530/14 k. o. X, po kateri delavnica, ki jo je pritožnik pridobil na podlagi družabniške pogodbe z dne 15. 9. 1971 ter na podlagi priposestvovanja, stoji na parceli 530/57 k. o. X. Meni, da mu sodišče krati pravice, ki jih zagotavlja Ustava vsakomur, tudi državljanom z delno opravilno sposobnostjo. Sodišče je tudi nepravilno uporabilo 185. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je z izpodbijanim sklepom nezakonito odločilo, da se vloga skrbnice z dne 8. 10. 2020 ne dovoli. Da CSD ni bil predlagateljev skrbnik, izhaja tudi iz odločb pritožbenega sodišča II Cp 1979/2017 in II Cp 1980/2017 z dne 13. 9. 2017, iz katerih je razvidno, da je predlagateljev skrbnik Združenje ŠENT. Sodišče je tudi napačno ugotovilo, da so sodbe izdane v postopkih Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1014/98 in II P 1845/2000 zakonite. Zaključuje, da je sodišče kršilo materialno pravo, ko je izpodbijani sklep izdalo kot stvarno nepristojno, ko je CSD napačno štelo za njegovega skrbnika, ko ni upoštevalo določb Zakona o zemljiški knjigi in odločbe Ustavnega sodišča Up 128/03, ko ni uporabilo določbe drugega odstavka 28. člena ZTLR, ko ni upoštevalo Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Obligacijskega zakonika (OZ), po katerih je po razveljavitvi izročilne pogodbe z dne 24. 2. 1986 ponovno postal lastnik delavnic stoječih na parcelah 530/57 in 530/35 k. o. X. 4. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga, da se predlagateljevi pritožbi zavrneta kot neutemeljeni. Poudarja, da v sporni zadevi skrbništvo ni bistveno. Bistveno je, da želi predlagatelj postati lastnik s predlogom za delitev nepremičnine, čeprav ta ni in tudi ne more biti njegova last. Osnovna predpostavka delitve je dokaz o lastništvu. Takšnega dokaza pa predlagatelj ni predložil. Lastninsko razmerje med strankama je sodno že urejeno, kar je sodišče poudarilo v svoji obrazložitvi. Uveljavlja svoje stroške pritožbenega postopka.

5. Predlagatelj je 7. 6. 2023 sodišču poslal vlogo, ki jo je naslovil "Dopolnitev pritožbe in predlog za opravo obravnave". Ker je bila navedena vloga vložena po preteku zakonskega pritožbenega roka, je prepozna (drugi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP1). Na podlagi določbe prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP je bilo zato treba predlagateljevo dopolnitev pritožbe zavreči. 6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Predlagatelj je v tem nepravdnem postopku vložil predlog za razdelitev skupnega premoženja. Iz njegovih trditev izhaja, da naj bi s svojim delom v obrtni skupni dejavnosti s starši do leta 1980 oziroma 1982 postal lastnik delavnice, stoječe na parceli 530/14 k. o. X, da je v letu 1983 skupaj s svojo soprogo k omenjeni delavnici prizidal skladišče - delavnico, ki stoji na parceli 530/35, da je v letih 1984 do 1985 iz finančnih sredstev obrti in za potrebe obrti zgradil poslovni stanovanjski objekt na parceli 384/1 k. o. X, ki sta ga do 1/2 sofinancirala starša A. A. in B. A. ter da je bila v C. v začetku 80-ih let iz sredstev skupne obrti s staršema zgrajena vikend hiša, katere lastnica je nasprotna udeleženka. Predlagal je, da se skupaj ustvarjeno premoženje razdeli tako, da se mu nepremičnini, stoječi na parcelah 530/14 in 530/35, obe k. o. X, dodelita v last, nasprotna udeleženka pa naj mu izroči zemljiškoknjižno listino, na podlagi katerih se bo lahko pri navedenima nepremičninama vpisal kot lastnik.

8. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 1/2015 z dne 12. 12. 2016 zavrglo predlog v delu, ki se nanaša na parc. št. 530/14 k. o. X, glede predloga za dodelitev v last nepremičnine parc. št. 530/35 k. o. X je odločilo, da se postopek prekine do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. D 110/2000, glede predloga za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je ustavilo postopek in odločilo, da se bo v tem delu postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Navedeni sklep je postal pravnomočen2, zato tisti del pritožbenih navedb, ki se nanašajo na parc. št. 530/14 k. o. X, ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.

9. Po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka D 110/2000, je prvostopenjsko sodišče nadaljevalo z obravnavanjem predloga za delitev skupnega premoženja oziroma predloga za dodelitev nepremičnine parc. št. 530/35 k. o. X. Prvostopenjsko sodišče je prekinilo postopek glede omenjene parcele potem, ko je ugotovilo, da sta v zemljiški knjigi kot njena solastnika vpisana nasprotna udeleženka ter pokojni predlagateljev oče oziroma ded nasprotne udeleženke A. A., po katerem zapuščinski postopek še ni bil končan. Sklenilo je, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ali je predlagatelj dedič po pokojnem A. A. oziroma ali je postal solastnik navedene nepremičnine. Prvostopenjsko sodišče je nadaljevalo ta nepravdni postopek po zaključku zapuščinskega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je nepremičnino podedovala zapustnikova vdova B. A. 10. Temeljna predpostavka postopka za delitev stvari v skupni lastnini je obstoj skupno lastninske skupnosti, temeljni namen delitve pa je v prenehanju navedene skupnosti. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da premoženjska skupnost med udeležencema sploh ne obstaja. Predlagatelj ni ne skupni lastnik ne solastnik stvari, katere delitev predlaga. V postopku je sicer zatrjeval, da je postal njen lastnik, ker je delavnico, ki stoji na omenjeni nepremičnini, zgradil s svojimi sredstvi. Iz takšnih trditev bi izhajalo, da je odločitev sodišča prve stopnje o pripadnosti navedene nepremičnine odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ali je predlagatelj na nepremičnini pridobil lastninsko pravico z gradnjo (8. člen ZNP). Vendar pa je bilo navedeno vprašanje že pravnomočno rešeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, IV P 1845/2000 z dne 4. 5. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4062/2005 z dne 5. 4. 2006, iz katere izhaja, da predlagatelj ni postal lastnik navedene nepremičnine. O tem vprašanju torej že obstoji pravnomočna odločitev, na katero je prvostopenjsko sodišče v tem nepravdnem postopku vezano (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 37. členom in 8. členom ZNP). Subjektivne meje pravnomočnosti, ki zahtevajo istovetnost pravdnih strank in jih v pritožbi omenja predlagatelj, pa učinkujejo tudi proti pravnim naslednikom oziroma dedičem (nasprotni udeleženki)3. Iz predlagateljevih navedb izhaja, da navedene odločitve ne sprejema oziroma jo šteje za nezakonito. V zvezi s tem pa je treba poudariti, da je pravnomočna sodna odločitev "zakon" med udeležencema in med njima dokončno vzpostavlja pravno razmerje.4

11. Glede na zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj druge podlage za pridobitev lastninske pravice na obravnavani nepremičnini ni navajal, tudi ni bilo podlage za nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno odločilo, ko je predlagateljev predlog, da se mu nepremičnina parc. št. 530/35 k. o. X dodeli v last, zavrnilo kot neutemeljen. V tem delu sta pritožbi neutemeljeni in ju je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

12. Neutemeljeni pa sta tudi pritožbi zoper odločitev, da se ne dopusti sprememba predloga. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT (v nadaljevanju ŠENT) 16. 10. 2017 v imenu predlagatelja, kot njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik sodišču posredovalo vlogo (vloga z dne 12. 10. 2017), ki jo je naslovilo "Odobritev vlog in dokazov predlagatelja in Dopolnitev predloga". V tej vlogi je predlagatelj navedel oziroma ponovil svoj predlog, da se mu delavnici stoječi na parcelah 530/14 in 530/35 k. o. X dodelita v last, hkrati pa ga razširil tako, da mu je nasprotna udeleženka dolžna izročiti tudi 85 premičnin, ki jih je vložil v skupno obratovalnico s starši. Ker ŠENT po ugotovitvah sodišča (nikoli) ni postal predlagateljev skrbnik5, CSD, ki je bil v navedenem obdobju predlagateljev skrbnik, pa navedene dopolnitve oziroma razširitve predloga z vlogo z dne 16. 11. 2017 izrecno ni odobril, je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Potem, ko mu je bila postavljena sedanja skrbnica, je predlagatelj 8. 10. 2020 vložil povsem identično dopolnitev svojega predloga, torej z enakimi trditvami in predlogom, prvostopenjsko sodišče pa dopolnitve oziroma spremembe pravilno ni dopustilo. Glede na to, da se je nasprotna udeleženka upirala navedeni spremembi, bi jo lahko sodišče dovolilo le, če bi štelo, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med udeležencema (prvi odstavek 185. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da v obravnavani zadevi to ne bi bilo smotrno. Pri tem je primeroma opozorilo, da bi bila predpostavka smotrnosti podana, če bi bila sprememba predloga uveljavljana npr. potem, ko bi bilo že v celoti povsem zbrano procesno gradivo, na katerem sprememba temelji. Če takšnega gradiva ni in bi bilo treba zaradi spremembe predloga začeti od začetka,6 kot da bi bil vložen povsem nov predlog na novi dejanski podlagi, potem pogoja smotrnosti ni. Predlagatelj je v dopolnitvi predloga navedel, da je po družabniški pogodbi, ki jo je sklenil s staršema, vložil v skupno obratovalnico osnovna sredstva (gre za primeroma naštetih 85 premičnin), katerih vrnitev sedaj zahteva od nasprotne udeleženke. Gre za povsem nov predlog, ki v doslej zbranem procesnem gradivu nima nikakršne podlage. Gre pa tudi za lastninski zahtevek, ki bi ga bilo treba uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku ne pa s predlogom v nepravdnem (nespornem) postopku. Nesmotrno bi bilo zato dopustiti spremembo predloga, nato pa postopek s sklepom ustaviti in po pravnomočnosti sklepa nadaljevati postopek pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 19. člena ZNP-1). Povsem enak zaključek bi veljal tudi, če bi sodišče upoštevalo vlogo z dne 12. 10 2017, ki je vsebovala enako dopolnitev predloga. Tudi zoper odločitev, da se sprememba predloga ne dopusti, sta pritožbi neutemeljeni, zato ju je bilo treba zavrniti in tudi v tem delu potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

13. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Pritožbeno sodišče temelji svojo odločitev o pritožbenih stroških na tem splošnem zakonskem določilu, saj zakon za predmetni postopek ne določa drugače. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo meni, da ji pripadajo pritožbeni stroški, ker ji jih je predlagatelj povzročil z zakrivljenim ravnanjem (peti odstavek 35. člena ZNP), vendar pa je treba za takšna ravnanja šteti predvsem tista, ki merijo na zlorabo pravic, kot je npr. zavlačevanje postopka, kar pa predlagateljeva vložitev pritožbe ni.

1 Na podlagi določbe prvega odstavka 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1 (Uradni list RS, št. 16/19) se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. 2 Predlagatelj je izpodbijal odločitev o zavrženju predloga v delu, ki se nanaša na parc. št. 530/14 k. o. X, vendar je prvostopenjsko sodišče s sklepom N 17/2019 z dne 17. 12. 2021 štelo, da je pritožba umaknjena, ker predlagatelj ob vložitvi pritožbe ni plačal sodne takse, ki je predpostavka za obravnavo pritožbe (tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). 3 A. Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 175. 4 Prim. odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 706/2004. 5 Iz podatkov iz spisa izhaja, da je bilo že pred vložitvijo navedene vloge, z odločbo CSD z dne 12. 9. 2017, razveljavljeno potrdilo o dokončnosti in izvršljivosti odločbe CSD z dne 5. 5. 2017, s katero je bil ŠENT imenovan za predlagateljevega skrbnika, po predlogu ŠENT, da se ga razreši kot skrbnika z dne 1. 9. 2017, pa je bil z odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 8. 11. 2017 ustavljen postopek zamenjave skrbnika za predlagatelja. 6 D. Wedam Lukić v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 205.