Jedro

Družbena pogodba se lahko pojavlja v zelo različnih okoliščinah. Bistven je vselej skupni namen in prispevki družbenikov. V obravnavanem primeru je družbena pogodba izkazana v tipični obliki: podan je skupen poslovni namen, izkazani so vložki v denarju, stvareh in delu in izkazana je tudi delitev koristi, pridobljene z uresničitvijo skupnega namena.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožniku znesek 900.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 1.12.1992 dalje do plačila ter mu povrniti 114.600,00 SIT pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da sta stranki spomladi 1992 sklenili družbeno pogodbo. Odprla sta nočni klub v hotelu R. in najela teniška igrišča. Tožnik je prispeval denar, nekaj inventarja ter skrbel za reklamo in marketing, toženec pa je vodil lokal. Dogovorjena sta bila, da si trideset odstotkov dobička delita na pol. Pogodba je bila sklenjena za dobo treh let, vendar je toženec v avgustu 1992 tožnika izključil. Tožniku pripada dogovorjeni delež od dobička. Zahtevani znesek je glede na ugotovljene dnevne izkupičke utemeljen.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je vse dejanske ugotovitve sodbe prve stopnje in soglašalo, da gre med strankama za družbeno pogodbo. Potrdilo je tudi ugotovitve o dogovoru glede delitve dobička in obsegu dobička, na podlagi katerega je tožnik postavil tožbeni zahtevek.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je šlo med strankama samo za sodelovanje, ne pa za družabništvo in skupnost imovine. Podpisnik najemne pogodbe in nosilec obrti je bil le toženec. Denar, ki ga je prejel ob odpovedi, je bila odškodnina tudi za njegovo triletno plačo. Kar pa je plačeval tožniku, je bilo le plačilo za storitve, ki jih je opravljal tožnik. Sodbi očita, da temelji na napačno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Poudarja, da ni bilo volje in soglasja pogodbenih strank o bistvenih sestavinah pogodbe. Manjka tudi trajnost odnosa in zavest o skupnosti.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Za družbeno pogodbo je značilno, da se pogodbeniki zavežejo, da si bodo s svojimi prispevki in sodelovanjem prizadevali doseči skupni namen, ali kot se izraža ODZ skupno korist. Ti bistveni elementi družbene pogodbe so dokazani. Toženec se v reviziji ne more uspešno sklicevati na trditev, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Ti razlogi so kot revizijski razlogi izrečno izključeni (3. odst. 385.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). V postopku na prvi in drugi stopnji je bilo ugotovljeno, da sta se stranki sporazumeli, da odpreta nočni lokal, trgovino in teniška igrišča, da v ta namen prispevata denar, stvari in svoje delo in da si bosta dobiček delila. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta svoj namen uresničila s tem, da sta odprla nočni lokal in najela teniška igrišča in da sta si s tem pridobljen dohodek delila po vnaprej dogovorjenih deležih. Glede na taka dejstva so bistvene sestavine družbene pogodbe jasno izkazane. Dokazano je tudi, da je zaradi toženčevega ravnanja prišlo do prekinitve pogodbenega sodelovanja. Zato ima tožnik pravico terjati povrnitev koristi, ki jo je s tem izgubil. Znesek, ki ga je toženec dobil od najemodajalca po predčasni odpovedi najemne pogodbe, pri tem ni odločilen. Za izračun izgubljene koristi so pomembni zneski, ki sta jih pogodbeni stranki zaslužili v času skupnega delovanja in ki so bili predmet delitve v skladu z dogovorom. Pravilnost izračuna spada med dejanske ugotovitve in zato ni predmet revizijskega preizkusa.

Materialnopravna presoja, po kateri ugotovljena dejstva predstavljajo vse sestavine družbene pogodbe, je pravilna. Toženec v reviziji tako stališče izpodbija predvsem s sklicevanjem na drugačno dejansko podlago. Vendar revizijska presoja temelji samo na tisti dejanski podlagi, ki je bila ugotovljena v postopku na prvi in drugi stopnji. Pri tem je treba dodati, da se družbena pogodba lahko pojavlja v zelo različnih okoliščinah. Bistven je vselej skupni namen in prispevki družbenikov. V obravnavanem primeru je družbena pogodba izkazana v tipični obliki: podan je skupen poslovni namen, izkazani so vložki v denarju, stvareh in delu in izkazana je tudi delitev koristi, pridobljene z uresničitvijo skupnega namena.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan, prav tako pa niso podani drugi razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).