Jedro

Kršitev pravice obrambe, da se izjasni o predlogu za podaljšanje pripora po 2. odstavku 205. člena ZKP, se po določbi 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP v zahtevi za varstvo zakonitosti upošteva le, če je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega P.B. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom obd. P.B., ki je v preiskavi zaradi kaznivega dejanja umora po 1. točki 2. odstavka 127. člena KZ, podaljšalo pripor zaradi begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) za dva meseca, do vključno 21.9.2005 do 15. ure.

Zoper ta sklep je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP in kršitev pravic obdolženca iz 20. člena, 29. člena in 32. člena Ustave v povezavi s kršitvijo določb 2. odstavka 205. člena ZKP. Trdi, da izpodbijani sklep šteje, da zagovornik ni v predpisanem roku odgovoril na predlog preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora, čeprav se je zagovornik pisno izjasnil, da podaljšanju nasprotuje. Ker sodišče ni upoštevalo zagovornikovega odgovora, je kršilo obdolženčevo pravico do kontradiktornega postopka in pravico do izjave ob posegu v njegovo pravico do prostosti.

Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se pripor odpravi.

Vrhovni državi tožilec je mnenja, da je Vrhovno sodišče res zmotno štelo, da zagovornik ni podal odgovora na predlog za podaljšanje pripora, vendar pa je s tem zagrešilo kršitev pravice obrambe iz 2. odstavka 371. člena ZKP, ki ni vplivala na zakonitost sklepa o podaljšanju pripora, zato zahteva za varstvo zakonitosti ne more biti uspešna.

Zahteva zagovornika obd. P.B. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1., 2. in 4. odstavka 420. člena ZKP se sme zoper sklep Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe, tega izrednega pravnega sredstva pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po določbi 3. odstavka 421. člena ZKP je treba zahtevo vložiti v roku 8 dni od dneva, ko je obdolženec prejel sklep o podaljšanju pripora.

V obravnavanem primeru je obd. P.B. prejel v slovaščino prevedeni sklep Vrhovnega sodišča o podaljšanju pripora dne 2.8.2005, kot to izhaja iz vročilnice. Zagovornik je dne 21.7.2005, torej še preden je obdolženec prejel izpodbijani sklep, pred sodiščem prve stopnje vložil vlogo z naslovom "ugovor in pripomba v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča z dne 18.7.2005", v kateri zatrjuje zmotno ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da zagovornik ni pravočasno odgovoril na predlog preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora in da je s tem prekršena pravica obdolženca do kontradiktornega kazenskega postopka in do pravice do izjave pri posegu v pravico do svobodnega gibanja, s čimer so bile prekršene določbe 20., 29. in 32. člena Ustave v povezavi z določbo 2. odstavka 205. člena ZKP. Vloga ne vsebuje predloga, kaj naj se s sklepom o podaljšanju pripora ukrene. Dne 1.8.2005 je zagovornik obvestil sodišče, naj se ta vloga obravnava kot zahteva za varstvo zakonitosti. Na zahtevo sodišča prve stopnje, ki jo je zagovornik prejel dne 23.8.2005, naj v roku 8 dni od prejema te zahteve dopolni vlogo, da bo skladna z določbami 420. člena ZKP, je zagovornik dne 31.8.2005 priporočeno po pošti poslal vlogo, ki jo imenuje zahteva za varstvo zakonitosti in je po vsebini enaka kot "ugovor in pripombe" z dne 21.7.2005, vsebuje pa tudi predlog, da se izpodbijani sklep razveljavi in pripor obdolžencu odpravi. Glede na tak postopek in čas vložitve prvotne zahteve še preden je obdolženec prejel prevod izpodbijanega sklepa, Vrhovno sodišče ugotavlja, da zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti ni prepozna.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dne 8.7.2005 poslalo predlog preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora tudi zagovorniku s poukom, da lahko na predlog odgovori v roku treh dni. Iz povratnice izhaja, da je zagovornik pošiljko prevzel dne 11.7.2005. Zagovornik je dne 14.7.2005 priporočeno po pošti odposlal preiskovalnemu sodniku odgovor, da se s predlogom preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora ne strinja (list.št... in dohodna štampiljka sodišča na prvi strani vloge). Upoštevaje določbe 2. odstavka 205. člena, 2. in 3. odstavka 87. člena in 2. odstavka 88. člena ZKP Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil odgovor zagovornika po 2. odstavku 205. člena ZKP pravočasen. Preiskovalni sodnik je z dopisom z dne 15.7.2005 istega dne po kurirju poslal predlog za podaljšanje pripora Vrhovnemu sodišču v odločitev. Iz uradnega zaznamka preiskovalnega sodnika izhaja, da je bil predlog izročen vložišču Vrhovnega sodišča tega dne, v petek ob 12.30 uri, medtem ko je preiskovalni sodnik prejel odgovor zagovornika istega dne, približno od 13.30 uri. Čeprav je bil odgovor zagovornika poslan po pošti istega dne, ga je Vrhovno sodišče prejelo v ponedeljek, dne 18.7.2005, kot to izhaja iz dohodne štampiljke tega sodišča. Vrhovno sodišče je v skladu z določbo 2. odstavka 200. člena ZKP, da je dolžnost vseh organov, da postopajo posebno hitro, če je obdolženec v priporu, odločalo o podaljšanju pripora že 18.7.2005 dopoldne v prepričanju, da ne obdolženec ne zagovornik nista vložila odgovora na predlog za podaljšanje pripora. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil zagovornik zaradi spleta okoliščin z izpodbijanim sklepom prikrajšan za pravico, da se izjasni o predlogu za podaljšanje pripora obdolžencu, ki mu gre po izrecni določbi 2. odstavka 205. člena ZKP in kot to pravilno zatrjuje zahteva.

Nima pa zahteva prav, da ta kršitev predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, saj ni uvrščena med kršitvami, ki so naštete v 11. točkah tega odstavka. Gre za kršitev pravice obrambe, da se izjasni o predlogu za podaljšanje pripora po 2. odstavku 205. člena ZKP, ki se po določbi 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP upošteva le, če je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Takšnega vpliva pa zahteva za varstvo zakonitosti ne zatrjuje, Vrhovno sodišče pa v skladu s 1. odstavkom 424. člena ZKP preskuša samo tiste kršitve in v takem obsegu, kot jih uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti.

Zahteva izrecno uveljavlja tudi kršitve določb 20. člena o odreditvi in trajanju pripora, 29. člena o pravnih jamstvih v kazenskem postopku in 32. člena Ustave o svobodi gibanja, ki naj bi bile storjene z navedeno kršitvijo 2. odstavka 205. člena ZKP. Kako naj bi kršitev določb 2. odstavka 205. člena ZKP, da ima zagovornik pravico, da se izjavi o navedbah v predlogu za podaljšanje pripora, vplivale na kršitev določb Ustave o odreditvi in trajanju pripora, o pravnih jamstvih v kazenskem postopku in o pravici do svobode gibanja, zahteva ne pojasni in je v tem pogledu ni mogoče preizkusiti.

Ker zahteva zagovornika obd. P.B. za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče v skladu s 425. členom ZKP zavrnilo.