Jedro

iz zapisnika policijske postaje Radlje ob Dravi izhaja, da je bil kraj obravnavane prometne nesreče skiciran in fotografiran. Po prepričanju pritožbenega sodišča izvedenec lahko vpogleda omenjeno skico in fotografije in tako oceni mehanizem nastanka prometne nesreče, predvsem pa to ali je morebiti tožeča stranka kot voznica vozila prehitro, kot je to ves čas postopka na prvi stopnji in tudi v pritožbi zatrjevala tožena stranka in kot je to izpovedala tudi zavarovanka tožene stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki plačilo 361.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 170.373,56 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.11.2005 do plačila.

Zoper citirano sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, podrejeno pa spremembo prvostopne sodbe v smislu zavrnitve tožbenega zahtevka. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, saj ni angažiralo izvedenca cestnoprometne stroke in je tako posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka očita prvostopnemu sodišču tudi previsoko odmerjeno odškodnino.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitve, tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih razlogov, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve. Ob uradnem preizkusu zadeve je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev, ki bi jih sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena citiranega zakona). Tožena stranka pa tudi ni konkretneje opredelila, katere kršitve bi naj prvostopno sodišče zagrešilo. Ugotovilo pa je, da je sodišče prve stopnje res zagrešilo v pritožbi očitano zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja po 2. točki 338. člena ZPP v zvezi z določbo 340. člena citiranega zakona in je zato odločbo prvostopnega sodišča razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V predmetni zadevi je tožeča stranka vtoževala odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v višini 611.200,00 SIT, ki jo je utrpela kot voznica v prometni nesreči, katero je povzročila zavarovanka tožene stranke.

Iz obrazložitve prvostopne sodbe izhaja, da je prometno nesrečo povzročila zavarovanka tožene stranke, ki je v križišču zavijala levo tako, da je sekala namišljeni lok ter pri tem zaprla pot tožnici, ki je v križišče pripeljala z njene leve strani in je zavijala desno. Tožnica je zaradi navedene kršitve cestnoprometnih predpisov zavarovanke tožene stranke s sprednjim levim delom vozila trčila v sprednja leva vrata vozila zavarovanke tožene stranke in pri tem utrpela nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Tako ugotovljeno dejansko stanje je prvostopno sodišče ugotovilo na podlagi zapisnika policijske postaje Radlje ob Dravi, izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke, ob upoštevanju izpovedb obeh udeleženk prometne nesreče. Ob pregledu zadeve je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pritrditi je potrebno pritožbi, da je omenjeno sodišče neutemeljeno zavrnilo predlog tožene stranke po pritegnitvi izvedenca cestno prometne stroke. Iz razlogov prvostopne sodbe izhaja, da le ta ni bil potreben, saj naj bi mehanizem nastanka poškodbe dovolj pojasnil izvedenec medicinske stroke, prav tako pa naj ne bi imel na razpolago dovolj dokumentacije za izdelavo izvedenskega mnenja, saj sta bili obe vozili popravljeni brez predhodnega popisa in brez fotografij poškodb. Pritožbeno sodišče se z navedenimi razlogi omenjene sodbe ne strinja, saj iz zapisnika policijske postaje Radlje ob Dravi izhaja, da je bil kraj obravnavane prometne nesreče skiciran in fotografiran. Po prepričanju pritožbenega sodišča izvedenec lahko vpogleda omenjeno skico in fotografije in tako oceni mehanizem nastanka prometne nesreče, predvsem pa to ali je morebiti tožeča stranka kot voznica vozila prehitro, kot je to ves čas postopka na prvi stopnji in tudi v pritožbi zatrjevala tožena stranka in kot je to izpovedala tudi zavarovanka tožene stranke.

Glede na navedeno bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku dopustiti dokaz z izvedencem ustrezne stroke in ponovno oceniti temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke, predvsem v smeri morebitne soodgovornosti tožeče stranke k nastanku prometne nesreče v smislu 192. člena ZOR.

Navedeno je v skladu z določbo 355. člena ZPP zahtevalo razveljavitev prvostopenjske odločbe in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. To bo moralo popolneje in ustrezneje razjasniti dejansko stanje v ponovljenem postopku, ko bo ponovno odločalo o zadevi in izvesti ter dokazno oceniti vse predlagane dokaze, upoštevati navedbe obeh pravdnih strank ter izpovedbe prič, saj bo le tako lahko zaključilo ali je podana odškodninska odgovornost tožene stranke ali ne. Vnovič bo moralo tudi odločiti o višini odškodnine in pravdnih stroških, ki jih je bilo treba zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari razveljaviti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Določila ZOR so bila uporabljena v skladu z določilom 1060. člena OZ.