Jedro

Ker pritožbeni razlogi niso podani in sodba tudi nima kršitev zakona, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obdolženec je dolžan kot stroške pritožbnega postopka plačati na 70.000,00 (sedemdesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po členu 325/I KZ, mu izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta in štirih mesecev. Obdolžencu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kot izhaja iz obrazložitve pritožbe, tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji ter predlagal ugoditev pritožbi tako, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma spremembo sodbe v odločbi o kazenski sankciji tako, da se obdolžencu v pogojni obsodbi izrečena kazen zniža. Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem v skladu z drugim odstavkom 377. člena ZKP predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu sodbe in pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje ocenilo, da je sodišče prve stopnje potem, ko je izvedlo vse potrebne dokaze in jih ocenilo, pravilno ugotovilo, da je prometno nesrečo povzročil obdolženec, ki je v križišču zavijal levo in zaprl pot vozniku Ž. V., ki je v križišču peljal naravnost. Prepričljivi so razlogi izpodbijane sodbe, da je obdolženec z vozilom že zapeljal na svoj levi vozni pas in da je do trčenja med voziloma prišlo na voznem pasu, po katerem je pripeljal V. Takšen zaključek izhaja iz ugotovitev policistov neposredno po nezgodi, ki so vse sledove trčenja našli na tem voznem pasu, iz položaja obeh vozil po trčenju oziroma oplaženju, izpovedbe priče V. in predvsem izvedeniškega mnenja izvedenca cestnoprometne stroke dr. J. K. Prepričljivosti tega mnenja pa ne ovržejo pritožbene trditve o tem, da izvedenec ni upošteval kot verodostojnih sledi drsenja vozila V.-ja po trčenju, saj je pojasnil, da te sledi niso kotirane, kar nedvomno tudi izhaja iz skice in tudi pojasnil gibanje vozila V.-ja po zadetju. Prav tako so v nasprotju s podatki spisa pritožnikove navedbe, da naj bi vozilo V.-ja najprej trčilo v levo kolo vozila, ki ga je vozil obdolženec, saj iz opisa poškodb tega vozila, na katere se pritožnik samo delno sklicuje, izhaja, da je bil poškodovan levi prednji blatnik, pokrov in maska motorja in levi kolotek vozila. Navedene poškodbe pa samo potrjujejo, da je bilo vozilo obdolženca že usmerjeno v levo, ko ga je s svojim vozilom oplazil V. Tudi zagovor obdolženca, da naj bi vozilo V.-ja zanašalo že pred trčenjem, v spisovnih podatkih nima podlage, saj pred mestom trčenja policisti niso našli nobenih sledi zaviranja ali zanašanja. Zato so vsa nadaljna izvajanja obdolženčevega zagovornika v zvezi z zmotno ugotovljenimi odločilnimi dejstvi in njegovo videnje trčenja, ki ga utemeljuje s prilogo o gibanju vozila v primeru udara v čvrsto in negibljivo podlago, neupoštevna in ne vnašajo dvoma v pravilne ugotovitve izvedenca, zato je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza po novem izvedencu. Tudi dodatno zaslišanje policista, ki je opravljal ogled, ni potrebno. Iz navedenega torej izhaja, da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno ter da tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da so razlogi sodbe v nasprotju z vsebino listin in izpovedi v postopku.

Tudi izrečena kazenska sankcija je primerna in v izpodbijani sodbi ustrezno obrazložena. Olajševalne okoliščine, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, so bile pri določitvi kazni v pogojni obsodbi upoštevane in primerno ocenjene, zato tudi ni utemeljena pritožba, ki se zavzema za določitev nižje zaporne kazni v pogojni obsodbi.

Izrečena kazenska sankcija je ustrezna teži kaznivega dejanja in obdolženčevi stopnji krivde.

Ker pritožbeni razlogi niso podani in sodba tudi nima kršitev zakona, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbo člena 98/I ZKP v zvezi s členom 96/I ZKP. Povprečnina je odmerjena glede na trajanje pritožbenega postopka, zamotanost zadeve in premoženjske razmere obdolženca.