Jedro

"Popravek predlog za izvršbo", ki ga vodi upnik potem, ko je sodišče izvršbo že ustavilo, je nov predlog za izvršbo.

Izvršilno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo, to je prej predno je začelo postopati po njem.

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za odločitev o predlogu za izvršbo je Okrajno sodišče v Žalcu

Obrazložitev

Upnik je na Okrajno sodišče v Žalcu vložil predlog za izvršbo. Kot sredstvo izvršbe je navedel prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na bančnem računu. Kljub prvemu odstavku 91. člena takrat veljavnega ZIP je Okrajno sodišče v Žalcu krajevno pristojnost sprejelo in izvršbo dovolilo. Jo je pa na podlagi drugega odstavka 141. člena ZIZ ustavilo. Sklep o ustavitvi izvršbe je upnik prejel 14.6.1999. Dne 26.7.1999 je upnik vložil na Okrajno sodišče v Žalcu "popravek predloga za izvršbo". V njem je predlagal novo sredstvo izvršbe - rubež in prodajo dolžnikovih premičnin, ki se nahajajo v T. Istočasno je predlagal sodišču, naj dolžniku odredi, da predloži seznam svojega premoženja. Okrajno sodišče v Žalcu je to storilo. Ker dolžnik v danem roku seznama premoženja ni predložil, je razpisalo narok (četrti odstavek 31. člena ZIZ) in dolžnika opozorilo na posledice izostanka z naroka, ki jih določa peti odstavek 31. člena ZIZ. En dan pred razpisanim narokom pa se je, sklicujoč se na drugi odstavek 78. člena ZIZ, izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Trbovljah.

Okrajno sodišče v Trbovljah je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da bi se Okrajno sodišče v Žalcu lahko izreklo za krajevno nepristojno samo do izdaje sklepa o izvršbi, ne pa tudi pozneje. Pri tem se sklicuje na drugi odstavek 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Stališče Okrajnega sodišča v Trbovljah je pravilno - z nekoliko drugačnimi razlogi.

Ker je Okrajno sodišče v Žalcu ustavilo izvršbo, dovoljeno na podlagi predloga za izvršbo, v katerem je upnik kot sredstvo izvršbe predlagal prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na bančnem računu, predno je upnik vložil "popravek predloga za izvršbo", je "popravek predloga za izvršbo" nov predlog za izvršbo, s katerim se je začel nov izvršilni postopek (15. člen ZIZ v zvezi s 179. členom ZPP). Tako kot vsak predlog za izvršbo bi moralo sodišče tudi tega predhodno preizkusiti ter, če bi ugotovilo, da predhodnega preizkusa ne vzdrži, ustrezno ukrepati, predno je začelo postopati po njem (na podlagi 15. člena ZIZ smiselna uporaba drugega odstavka 269. člena in 274. člena ZPP). Okrajno sodišče v Žalcu tega očitno ni storilo. Čim je predlog dobilo, je začelo postopati po upnikovih predlogih.

ZIZ ne določa, do kdaj se lahko izvršilno sodišče izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno. Zato je treba smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZIZ). Krajevna pristojnost po ZIZ je izključna krajevna pristojnost. Po drugem odstavku 22. člena ZPP se izvršilno sodišče zato lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, vendar samo ob predhodnem preizkusu izvršilnega predloga. To pomeni prej, predno je začelo postopati po izvršilnem predlogu. To izhaja tudi iz drugega odstavka 274. člena ZPP. To pa nadalje pomeni, da se Okrajno sodišče v Žalcu potem, ko je, po zaključku predhodnega preizkusa predloga za izvršbo, že začelo postopati po njem, ni moglo več izreči za krajevno nepristojno, pa četudi sklepa o izvršbi še sploh ni izdalo.

Glede na zgoraj navedeno je to sodišče na podlagi 5. točke 106. člena Zakona o sodiščih odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.