Jedro

Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da njegovo celotno premoženje po podatkih GURS znatno presega terjatev upnika. S tem, ko se skliceval na podatke GURS, je smiselno predlagal kot dokaz vpogled vanje in sodišče prve stopnje ga je izvedlo. Drugih dokazov o vrednosti posameznih 26 parcel, na katere je upnik predlagal zavarovanje terjatve, dolžnik ni predlagal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep z dne 10. 5. 2018 v obsegu, ki meri na zavarovanje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah […] in v tem obsegu zavrnilo zahtevek upnika (I. točka izreka). Razveljavilo je opravljena izvršilna dejanja pri nepremičninah v I. točki izreka in odredilo izbris ID omejitve, pridobljene na podlagi sklepa o zavarovanju z dne 10. 5. 2018 (II. točka izreka). V presežku je glede nepremičnine parc. št. 444 k.o. ... (ID ...) zavrnilo ugovor dolžnika (III. točka izreka). Sklenilo je še, da upnik sam trpi stroške ugovornega postopka (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da bo upnikova terjatev 200,25 EUR primerno in ustrezno zavarovana na nepremičnini parc. št. 444 k.o. ..., ker ta po vpogledu v javne podatke o množičnem vrednotenju znaša 2.418,00 EUR. To dejstvo služi kot orientacijska vrednost pri ugotavljanju sorazmernosti in obsega zavarovanja.

2. Zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče ni sledilo navodilom sklepa višjega sodišča. Enostransko je pri tehtanju ustavne pravice uporabilo le denarni kriterij, katerega je pobralo iz nezanesljivih ocenjevanj vrednosti nepremičnin. Ni se vprašalo, ko si je smo izbiralo nepremičnino, ali jo dolžnik potrebuje zaradi zadovoljevanja njegovega ekonomskega cilja, to je predelave hrane na nepremičnini, ker prejema zelo nizko pokojnino in si mora sam pridelati osnovne življenjske potrebščine. Sodišče je spregledalo ustavno načelo, da se mora ohranjati ekonomska vrednost nepremičnine, ker jo dolžnik potrebuje za preživljanje.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščencu s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na ugovorne navedbe, da ni sledilo navodilom iz sklepa višjega sodišča, da je samo navidezno in neobrazloženo zaključilo ter da gre za stavek brez vsebine.

6. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost upnikove terjatve 200,25 EUR s pripadki in po vpogledu v javne podatke o množičnem vrednotenju tudi orientacijsko vrednost nepremičnine parc. št. 444 k.o. ..., ki znaša 2.418,00 EUR (IV. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija. Neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je enostransko uporabilo pri tehtanju ustavne pravice le denarni kriterij, katerega je pobralo iz nezanesljivih ocenjevanj vrednosti nepremičnin. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da njegovo celotno premoženje po podatkih GURS znatno presega terjatev upnika. S tem, ko se skliceval na podatke GURS, je smiselno predlagal kot dokaz vpogled vanje in sodišče prve stopnje ga je izvedlo. Drugih dokazov o vrednosti posameznih 26 parcel, na katere je upnik predlagal zavarovanje terjatve, dolžnik ni predlagal. Prav tako ni zatrjeval, da bi vsako od 26 parcel potreboval za zadovoljevanje ekonomskega cilja, predelave hrane, za preživljanje. Niti, da bi bila katera druga parcela še nižje ocenjena od izbrane po sodišču. V ZIZ so urejene možnosti dolžnika za predlaganje izvršbe na drugo sredstvo ali drugo nepremičnino oziroma za omejitev izvršbe na nekatera sredstva ali nekatere predmete. Vendar je trditveno in dokazno breme o tem na dolžniku. Upnik ima terjatev zoper dolžnika in ta jo mora izpolnit. Če ne prostovoljno, ima upnik v zakonu možnost prisile. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno zaključilo, da za eno parcelo od skupno 26 ni utemeljen ugovor nesorazmernosti terjatve in predmetov zavarovanja.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.