Jedro

Podlaga za ugoditev ugovoru zoper odločbo o ugotovitvi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskemu razredu, je opravljeno dejanje v postopku, ki ima za posledico spremembo v oštevilčbi, površini vrsti rabe ali katastrskemu razredu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na pritožbo tožeče stranke odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije - Območne Geodetske uprave A, Izpostave B, št... z dne 4. 9. 1998 odpravila in zadevo vrnila upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. Prvostopni organ je s citirano odločbo ugodil ugovoru tožnice na razgrnjene podatke izmere ceste C - D v k.o. J. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je pritožba tožnice utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih je navedla. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je občina B dne 8. 8. 1986 naročila odmero lokalne ceste C- D. Vendar pa spisna dokumentacija ne izkazuje, da bi bil izveden mejni ugotovitveni postopek ugotavljanja meje med zemljišči parc. št. 248/24 in 248/93 do zemljišča parc. št. 494/1 k.o. J, zato ni mogoča presoja pravilnosti oz. možnosti ugotavljanja spremembe podatkov o površini predmetnih zemljišč. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo kršil 208. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP/86), s katerim je določeno, da se z dispozitivom odločbe odloči o predmetu postopka, dispozitiv pa mora biti kratek in določen. Z izrekom izpodbijane odločbe pa o stvari ni ničesar odločeno, poleg tega je izrek nedoločen, saj ne določa, o čigavem ugovoru je odločeno. Uvod in obrazložitev odločbe nimata vseh sestavin, ki jih kot obvezne sestavine izreka in obrazložitve odločbe določa 207. in 209. člen ZUP/86, zato je bilo potrebno zadevo vrniti organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, ker se ne strinja z obrazložitvijo, v kateri je ta navedla, da je pritožba utemeljena, vendar ne iz njenih razlogov, ter ker je tožena stranka zadevo vrnila prvi stopnji v ponovni postopek, saj gre za nerazumno dolgo reševanje zadeve in namerno zavlačevanje postopka. Ne strinja se s potekom lege parc. št. 248/24, 248/93 k.o. J in njuno površino, kot jo izkazuje kataster, saj so bile tekom časa nepravilno evidentirane katastrske listine, s katerim je bil izvršen pravni promet zemljišč. Dejstvo je, da parceli 248/24 k.o. J zato manjka 1500 do 2000 m2 realne površine. Določbe ZUP so bile kršene, vendar tožena stranka lahko vrne zadevo v ponovni postopek le, če je reševanje zadeve tam bolj ekonomično, pri tem pa mora dati natančne napotke. Tožena stranka pa tega ni storila, ekonomično pa tudi ni trajanje samega postopka. Predlaga tudi, da se prvostopni upravni organ izloči iz nadaljnjega ukvarjanja z določitvijo meja parcele 248/94. Smiselno predlaga odpravo odločbe tožene stranke oz. da zadevo reši Upravno sodišče RS brez vračanja v ponovni postopek.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je potekal pred prvostopnim organom, kot izhaja iz listin, postopek izdelave novega zemljiškega katastra (določbe 18. - 23. člena ZZkat, Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) za območje ceste C - D v k.o. J. ZZkat predpisuje odločanje z odločbo kot način ugotovitve spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskemu razredu parcele pri izdelavi novega zemljiškega katastra le v primeru, kadar lastnik oz. uporabnik zemljišča ugovarja zoper razgrnjene podatke zemljiško - katastrske izmere (člen 22/1 ZZkat). Lastniki oz. uporabniki, ki so se odzvali povabilu na razgrnitev podatkov zemljiško katastrske izmere (člen 21/2 ZZkat), in ki se strinjajo z razgrnjenimi podatki, to potrdijo s svojim podpisom na elaboratu razgrnitve (člen 22/1 ZZkat). Če se ne strinjajo, lahko podajo uradni osebi, ki vodijo razgrnitev, svoj ugovor v roku 8 dni. Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko se tožnica ni strinjala z razgrnjenimi podatki iz razlogov, ki jih je v ugovoru navedla ter jih kasneje v pritožbi in tožbi ponovila. O njenem ugovoru je organ odločil tako, da je ugovoru ugodil, v obrazložitvi pa napovedal, kako bo v nadaljevanju postopal. Po citirani določbi 22. člena ZZkat pa za tako odločanje ni imel podlage. Občinski geodetski organ namreč res mora odločiti o ugovoru z odločbo, vendar pa je podlaga za ugoditev ugovoru zgolj opravljeno dejanje v postopku, ki ima za posledico spremembo v oštevilčbi, površini, vrsti rabe ali katastrskemu razredu parcele. Torej če organ ugovoru ugodi, spremeni tudi stanje v elaboratu zemljiško katastrske izmere oz. katastrske klasifikacije zemljišč (člen 22/2 ZZkat).

Navedeno pomeni, da je tožena stranka pravilno odločila, ko je prvostopno odločbo odpravila, saj v izreku izpodbijane prve stopnje odločbe o stvari pravzaprav res ničesar ni odločeno, poleg tega pa je izrek tudi nedoločen. Namreč organ lahko, po določbi 22. člena ZZkat, ugovoru ugodi z odločbo le, če na podlagi predhodno opravljenega postopka ugotovi, da je potrebno spremeniti tudi stanje v elaboratu zemljiško katastrske izmere oz. katastrske klasifikacije zemljišč. V primeru ugoditve ugovoru mora biti namreč iz odločbe, s katero prvostopni organ ugovoru ugodi, vidna sprememba glede na prej ugotovljeno stanje. Prvostopni organ je v obravnavani zadevi sicer v izpodbijani prvostopni odločbi napovedal, da bo v nadaljevanju postopka opravil mejno ugotovitveno obravnavo, ki je predpogoj za izvedbo parcelacije, vendar bo moral, glede na citirane določbe ZZkat, to dejanje opraviti pred ponovno odločitvijo o ugovoru, saj je podlaga za ugoditev ugovoru, kot je bilo zgoraj povedano, lahko zgolj ugotovljena sprememba glede na stanje v elaboratu zemljiško katastrske izmere.

Sodišče v navedeni procesni situaciji, ko je presojalo zgolj odločitev tožene stranke, ki je odpravila odločbo prvostopnega organa zaradi kršitev določb upravnega postopka in je njene razloge za odpravo ocenilo kot pravilne, ni presojalo vsebinskih ugovorov tožeče stranke, ki se nanašajo na površino njej lastnih parcel. Meje parcel bodo namreč šele ugotovljene tekom postopka, ki ga mora opraviti prvostopni organ, kot ga je k temu pravilno napotila tudi tožena stranka. Neutemeljen je zato tožbeni ugovor, ki se nanaša na ekonomijo postopka in vprašanje napotkov za delo, ki jih je dolžna dati tožena stranka. Nedvomno je, da je mejni ugotovitveni postopek dejanje, ki ga bo lažje opravil prvostopni organ, ravno tako pa je dala tožena stranka organu tudi pravilna napotila za delo. O zadevi pa sodišče tudi ni moglo meritorno odločiti, saj za tako odločitev stanje zadeve ni dovolj razčiščeno, niti narava stvari ni taka, da bi bilo to mogoče. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.