Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi pri razrešitvi oziroma spremembi upravitelja zapuščine gre za ukrep zavarovanja zapuščine, v kolikor upravitelj zapuščine krši odločbo sodišča, s katero je bil postavljen in povzroča škodo, da se zmanjšuje vrednost zapuščine.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da bo o predlogu dediča S. R. za spremembo upravitelja in o nasprotnem predlogu Z. R. za spremembo upravitelja, odločalo, ko bodo izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega zapuščinskega postopka.
2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje dedič S. R. po pooblaščencu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je s postavitvijo upravitelja zapuščine oziroma dveh upraviteljev izvedlo tisti nujni, dokončen in dovolj učinkovit ukrep za zavarovanje zapuščine. Meni, da lahko takšen nujni ukrep sodišče prve stopnje kljub prekinjenemu postopku spremeni, če je dotedanji ukrep nezadosten oziroma če kaže na nastajanje škode v razmerju do zapuščinskega postopka ali če kaže na kršitev sodne odločbe, s katero so bile določene naloge za realizacijo nujnega ukrepa. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje že odločalo znotraj zapuščinskega postopka, ko je odločalo o sanaciji fasade in glede vrednostnih papirjev. Zapuščinsko sodišče je namreč dolžno poskrbeti, kljub prekinjenemu postopku, da se odvrne škoda na zapuščinskem premoženju ali na delu zapuščine, kar je možno sklepati ob pravilni razlagi odločbe Višjega sodišča v Celju Cp 121/2014 z dne 13. 3. 2014 in je tako stališče skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 18. in 19. 6. 1996. S predlaganim ukrepom spremembe upravitelja bi tako sodišče kvečjemu izvedlo ukrep nadaljnjega zavarovanja zapuščine. Pri tem pa je irelevantno vprašanje odškodninske odgovornosti upravitelja do dedičev po splošnih določilih odškodninskega prava, na katero zgolj pavšalno opozarja zapuščinsko sodišče. Meni, da je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti, saj bo moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti dejansko stanje v zvezi s kršitvami sklepa sodišča z dne 5. 3. 2018 s strani dediča Z. R. 3. Preostali dediči na pritožbo niso odgovorili.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je pred samo pritožbeno obravnavo izpodbijanega sklepa moralo najprej odgovoriti na procesno vprašanje, kakšno vrsto odločbe sploh prestavlja izpodbijani sklep. Stroga obravnava zgolj izreka izpodbijane odločbe bi lahko pripeljala do zaključka, da gre v pritožbeno obravnavani zadevi za pritožbo zoper sklep procesnega vodstva. Za le-te pa velja, da zoper njih ni pritožbe oziroma posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD). A odločbe je potrebno obravnavati celovito, torej izrek v povezavi z obrazložitvijo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo pravno odločilno stališče, da sprememba upravitelja ni več nujni ukrep, ki bi bil potreben za zavarovanje zapuščine, da bi sodišče prve stopnje lahko o njem odločalo, ko je zapuščinski postopek prekinjen. Zato je sklenilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, ki je v bistvenem enaka, kot bi pritožnikov predlog v dani situaciji zavrnilo. Sodišče druge stopnje je tako štelo, da gre v pritožbeno obravnavani zadevi za sklep (kot obliko odločanja), zoper katerega je dovoljena posebna pritožba (prvi odstavek 363. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
6. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je postavitev upravitelja zapuščine oblika zavarovanja zapuščine, zaradi česar v tem primeru ne velja prepoved opravljanja pravdnih dejanj med prekinitvijo postopka po drugem odstavku 207. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, kakor je bilo zavzeto v načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 18. in 19. 6. 1996. A pritožba utemeljeno opozarja na zmotno stališče sodišče prve stopnje, da je že s samo postavitvijo upraviteljev zapuščine izvedlo tisti nujni ukrep, ki je potreben za zavarovanje zapuščine. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da gre tudi pri razrešitvi oziroma spremembi upravitelja zapuščine, še vedno za ukrep zavarovanja zapuščine. Naloga upravitelja zapuščine je namreč in predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče (145. člen ZD). V kolikor upravitelj zapuščine krši odločbo sodišča, s katero je bil postavljen in povzroča škodo, da se zmanjšuje vrednost zapuščine, mora sodišče, ob seveda utemeljenem predlogu, takšnega upravitelja zapuščine razrešiti in postaviti novega, kakor utemeljeno izpostavlja pritožba. Ob tem pa potencialna odgovornost upravitelja zapuščine po načelih odškodninske odgovornosti ni odločilna pri presoji, ali gre za ukrep zavarovanja zapuščine, kakor še pravilno navaja pritožnik.
7. Zaradi zmotnega materialno pravnega izhodišča, da pri spremembi upravitelja zapuščine ne gre za ukrep zavarovanja zapuščine, sodišče prve stopnje predlogov za spremembo upravitelja zapuščine ni obravnavalo vsebinsko, posledično pa je ostalo dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zaradi navedenega pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko obravnavati oba vložena predloga za spremembo upravitelja, ugotoviti dejansko stanje v zvezi z v predlogih zatrjevanimi kršitvami in škodo, ki naj bi jo povzročal/a upravitelj/a zapuščine in nato presoditi o utemeljenosti vložnih predlogov za spremembo upravitelja zapuščine.
8. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).