Jedro

Sodišče bi za to, da bi ugotovilo pravi namen zapisanega pogodbenega določila, kot sta ga ob sklenitvi imeli pravdni stranki v mislih, skladno z določilom drugega odstavka 82. člena OZ moralo ugotoviti pravo voljo pogodbenih strank. Ugotoviti bi moralo kaj sta stranki resnično hoteli z zapisanim dogovorom, ne pa zgolj izhajati iz vsebine zapisanega dogovora kot glasi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanih točkah III. in IV. izreka razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo izreklo: "I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 57782/2015 z dne 18. 05. 2015 se razveljavi v celotnem še nerazveljavljenem delu - torej tudi v celotni 1. in celotni 3. točki izreka. II. Tožena stranka je dolžna v petnajstih dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki: glavnični znesek 2.365,20 EUR, zakonske zamudne obresti od 2.365,20 EUR za čas od 01. 03. 2015 dalje do plačila. III. Zavrne se zahtevek za plačilo 60.577,76 EUR z zakonskimi obrestmi od 01.03.2015 dalje do plačila. IV. Tožeča stranka je dolžna v roku 15. dni plačati toženi stranki 1.854,22 EUR stroškov tega postopka, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamujenega zneska od prvega dne zamude dalje do plačila."

2. Tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi to sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predvsem pa iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in v breme tožene stranke naloži plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke po priloženem stroškovniku. Uveljavlja tudi pritožbene stroške po specificiranem stroškovniku. V obrazložitvi navaja, da pravdni stranki nikoli nista soglašali ali se strinjali, da bi naj tožeča stranka zemeljska dela opravila za dogovorjeno plačilo 97.365,20 EUR in da naj bi se od te vrednosti odštel kompleten izkop zemljine v količini raščenega stanja ocenjeno na 19 m3 x 5,00 EUR = 95.000,00 EUR. Posledično pravdni stranki tudi nikdar nista soglasšali, da bo tožeča stranka za opravljena zemeljska dela prejela zgolj plačilo 2.365,20 EUR kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Takšen dogovor med pravdnima strankama nikoli ni obstajal. Cena zemeljskih del je bila določena okvirno, dejanski obračun opravljenih del pa bi se naj izvedel po dejanskih količinah. To dejstvo med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, zato je tožeči stranki nerazumljivo, zakaj sodišče to dejstvo spregleda. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi izhaja iz hipotetičnih, ocenjenih vrednosti, ki so bile določene s pogodbo, ne da bi sploh upoštevalo dejanske končne vrednosti izvedenih del in dejansko izkopane količine zemljine. Nadalje tožeča stranka navaja, da je s strani sodišča nepravilno ugotovljen domnevni dogovor pravdnih strank glede plačila zemeljskih del, da tak dogovor ni bil mogoč in tudi ni bil sklenjen, saj bi takšen dogovor nasprotoval tudi prisilnim predpisom oziroma kogentnim določbam veljavnih predpisov in sicer določbam ZDDV in ZDavP na katere je tožeča stranka opozarjala ves čas postopka. Z zemljino pa, da tožena stranka nikdar ni mogla in smela razpolagati, saj bi lahko račun izstavila le v kolikor bi bila lastnik zemljine oziroma bi lahko z zemljino razpolagala. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih na katero se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje sodišče prve stopnje pa toženi stranki tega ne omogoča. Med pravdnima strankama tudi nikoli ni bilo govora, da tožeča stranka toženi stranki prizna 5,00 EUR za m3 izkopane zemljine ne glede na sestavo zemljine, kot to zmotno meni sodišče. Takšen dogovor med pravdnima strankama nikoli ni obstajal. Dogovor o plačilu 5,00 EUR za m3 izkopane zemljine je skladno s 14. točko Pogodbe z dne 25. 4. 2014 pogojen z oplemenitenjem materiala, pri čemer je kot oplemenitenje materiala potrebno razumeti uporabo gramoza za predelavo oziroma kot surovino za izdelavo betonov in tamponov za isti objekt. Slednje je poleg zastopnika tožene stranke potrdila tudi priča A. T., ki je v dogovor - v pogodbo zapisal in ob zaslišanju potrdil, da se je dogovor glede oplemenitenja nanašal na uporaben gramoz za predelavo v betone in tampone. Iz izpovedi ostalih prič pa izhaja, da v izkopani zemljini ni bilo gramoza, ki bi ga bilo mogoče oplemenititi za potrebe betonov in tamponov, zato ne more biti dvoma, da se predpostavka oziroma dogovor iz 14. točke Pogodbe ni realiziral in tako ni nobene podlage za stališče sodišča, da je tožena stranka kljub temu upravičena do odkupa oziroma prodaje celotne izkopane zemljine. Če oplemenitenja ni bilo oziroma oplemenitenje gramoza ni bilo možno, tudi ni možen in dogovorjen odkup izkopane zemljine. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da so vsi udeleženci Pogodbe oziroma pogodbene stranke, sedaj pravdne stranke, pričakovale, da bo v izkopani zemljini gramoz, ki ga bo mogoče predelati oziroma oplemeniti za tampone in betone, kar so potrdile tudi zaslišane priče. Ta enotna pričakovanja oziroma ugibanja vseh udeležencev posla pa se naknadno niso realizirala. Tako ne more biti nobenega dvoma, da se niso realizirale predpostavke iz 14. točke Pogodbe glede odkupa izkopane zemljine. Tožeča stranka nadalje očita sodišču prve stopnje, da svojega stališča, da je imela tožeča stranka možnost vpogleda v PGD in razpisno dokumentacijo ter, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da se cena izkopa 5,00 EUR na m3 odšteje od cene m3 betona, ni z ničemer obrazložilo. Tozadevnih navedb pravdni stranki nista nikoli podali, zato je tožeči stranki nerazumljivo na podlagi česa naslovno sodišče zaključuje, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da se cena izkopa 5,00 EUR na m3 odšteje od cene m3 betona.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pristojnost za odločanje v tej zadevi je bila prenesena na Višje sodišče v Celju s sklepom presednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 1055/2017 z datumom 12. 5. 2017 na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (ZS).

5. Čeprav tožeča stranka v pritožbi navaja, da izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v celoti, pritožbeno sodišče iz obrazložitve izpodbijane sodbe ugotavlja, da to izpodbija le v zavrnilnem delu, to je v točki III. in posledično v točki IV. izreka, v katerem s tožbo ni uspela. Za izpodbijanje prisodilnega dela (točka II. izreka) tožeča stranka tudi ne more imeti pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da je pritožbeno izpodbijan le zavrnilni del sodbe, to je točka III. in IV. izreka.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Tožeča stranka s tožbo uveljavlja plačilo opravljenih zemeljskih del na gradbišču I. po izstavljenem računu na podlagi s toženo stranko sklenjene Pogodbe oziroma dogovora. Zatrjuje, da je bila Pogodba sklenjena s predpostavko, da je v zemljini najmanj 60 % gramoza in sta se pravdni stranki dogovorili, da se gramoz oplemeniti in se vrača nazaj na gradbišče v obliki betona in tamponov, ostali neuporaben material pa se deponira. Na podlagi tega dogovora se kompleten izkop v količini raščenega stanja na m3 izkopa odšteje od ponujene cene zemeljskih del po ceni 5,00 EUR na m3 izkopa v raščenem stanju. Ocenjena vrednost zemeljskih del je bila 97.365,20 EUR, ocenjena vrednost zemljine pa 95.000,00 EUR (19.000 m3 x 5,00 EUR), razlika pa predstavlja pogodbeno vrednost 2.365,20 EUR. Sicer je bil dogovorjen obračun opravljenih del po "enoti mere". Nadalje zatrjuje, da v izkopani zemljini ni bilo nič uporabnega gramoza, ki bi ga bilo mogoče oplemeniti. Zatrjevani dogovor dokazuje tožeča stranka z vsebino 14. točke sklenjenega pogodbenega dogovora (v nadaljevanju tudi Pogodba - priloga B 52).

8. Tožena stranka tožbenemu zahtevku nasprotuje. Zatrjuje, da v Pogodbi ni bilo zapisano, da določba "dodatnega dogovora" velja zgolj pod odložnim pogojem, da bo gramoza primernega za plemenitenje najmanj določen odstotek ali določena količina in da je bilo dejansko dogovorjeno, da to tveganje v celoti prevzame tožeča stranka in da je bila volja pogodbenih strank, da se kompleten izkop (vrednost zemljine) odšteje od vrednosti zemeljskih del, zato je bila Pogodba sklenjena za vrednost 2.365,20 EUR.

9. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku sledilo toženi stranki. Upoštevaje, da je bila pogodbena vrednost 2.365,20 EUR je tožbenemu zahtevku v tej višini ugodilo, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.

10. Odločitev sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu je tudi po presoji pritožbenega sodišča napačna oziroma vsaj preuranjena.

11. Sodišče prve stopnje je ob med pravdnima strankama nespornem dejstvu, da sta Pogodbo - pogodbeni dogovor zapisali v dokumentu z naslovom Zapisnik o pogajanjih - ponudba z dne 25. 4. 2014 (priloga B 52) in ob ugotovitvi, da sta se na vsebino te Pogodbe sklicevali obe pravdni stranki, ocenilo, da je za odločitev v tem sporu pomembna le vsebina tega dogovora kot je zapisan v 14. točki in sicer zapis dodatnega dogovora, ki se nanaša na zemeljska dela in glasi: "- gramoz se oplemeniti in se vrača nazaj na gradbišče v obliki betonov in tamponov, ostali neuporaben material pa se trajno deponira katerega evidenčne liste se sprotno dostavlja na gradbišče in so podlaga za obračun, - glede na to, da ponudnik oplemeniti material, se kompleten izkop v količini raščenega stanja/m3 izkopa odšteje od ponujene cene zemeljskih del in sicer po ceni 5,00 EUR/m3 izkopa v raščenem stanju, ocenjena količina 19.000 m3 x 5,00 EUR = 95.000,00 EUR." Sodišče prve stopnje je ocenilo, da sta "misel oziroma zapis pogodbene volje jasna in ne potrebujeta dodatne razlage v smislu ureditve 82. - 85. člena OZ." Ugotovilo je, da v pogodbi ni dogovorjeno, da naj bi bil odstotek gramoza pogoj za veljavnost pogodbenega dogovora, da takšnega dogovora v zapisu ni.1

12. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno zmoten.

13. Sodišče prve stopnje je pri presoji dogovora pravdnih strank izhajalo zgolj iz vsebine sicer med pravdnima strankama nesporno sklenjene Pogodbe, pri tem pa očitno spregledalo, da je bila ta (vsebina) med pravdnima strankama sporna, saj sta si zapisano določilo 14. točke Pogodbe razlagali vsaka drugače. Sodišče bi za to, da bi ugotovilo pravi namen zapisanega pogodbenega določila, kot sta ga ob sklenitvi imeli pravdni stranki v mislih, skladno z določilom drugega odstavka 82. člena OZ moralo ugotoviti pravo voljo pogodbenih strank. Ugotoviti bi moralo kaj sta stranki resnično hoteli z zapisanim dogovorom, ne pa zgolj izhajati iz vsebine zapisanega dogovora kot glasi.

14. Čeprav iz samega besedila oziroma vsebine dogovora res direktno ne izhaja, da bi bil odstotek gramoza pogoj za veljavnost pogodbenega dogovora in je tožeča stranka kot pogodbeno vrednost potrdila znesek 2.365,20 EUR pa je iz vsebine citiranega pogodbenega določila nedvomno razvidno, kar vseskozi zatrjuje tudi tožeča stranka, da se gramoz oplemeniti in se vrača na gradbišče, kar kaže na to, da vprašanje uporabnosti oziroma neuporabnosti gramoza le ni bilo brez pomena za sklenitev zapisanega pogodbenega dogovora.

15. Poleg tega pa je, kot pravilno opozarja tožeča stranka, izračun pogodbene vrednosti 2.365,20 EUR jasno razviden iz kalkulacije v točki D dogovora, kjer je pri znesku 95.000,00 EUR pripis: "oplemeniten material", kalkulacija pa je, kot pravilno opozarja tožeča stranka, zgolj ocena vrednosti pogodbeno dogovorjenih zemeljskih del, ki se jih je zavezala opraviti tožeča stranka in ocena vrednosti izkopane zemljine, ki se od teh del odšteje, saj je tožeča stranka že v dopolnitvi tožbe2 zatrjevala, da je bil dogovorjen obračun opravljenih del "po enoti mere" in to dokazovala s ponudbo (priloga A 16). Teh za odločitev relevantnih dejstev sodišče prve stopnje zaradi zmotne presoje, da je pomembna le vsebina pogodbe kot glasi, ki da je za sodišče jasna, ni presojalo, zato je ostalo za odločitev relevantno dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Na takšnem dejanskem stanju temelječa odločitev sodišča prve stopnje pa je nepravilna oziroma vsaj preuranjena.

16. Pritožbi tožeče je bilo zato ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 355 ZPP), saj je pritožbeno sodišče ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti pa glede na pravico do pritožbe, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti.

17. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje za odločitev relevantno dejansko stanje popolno ugotoviti. Že izvedene dokaze bo moralo vestno in skrbno dokazno oceniti in po potrebi izvesti še druge pravočasno predlagane a neizvedene dokaze ter upoštevaje pravilno materialno pravo o zadevi znova odločiti, pri tem pa odgovoriti na vse pravno odločilne trditve tožeče stranke.

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Glej točko 11 obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Glej prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 12. 8. 2015, točka III.