Jedro

Zahteva za prijavo je bila dana le za en znak, napačno pa je bilo postopanje z zahtevo, kar je povzročilo pomoto pri objavi in nato posledično dolžnost tožene stranke, da ponovno začne s postopkom, vključno s postopkom objave. Tožeča stranka torej ni bila postavljena v otežen položaj, saj bo lahko vložila ugovor in s tem v celoti zavarovala svoje pravice in koristi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom postopek v zvezi z ugovorom z dne 15. 5. 2008 zoper registracijo znamke, št. Z-200870007 ustavila z dnem 26. 2. 2009. V obrazložitvi je navedla, da je dne 7. 1. 2008 prejela prijavo znamke, št. Z-200870007. Dne 15. 5. 2008 je A. vložil ugovor zoper registracijo te znamke. Po vložitvi ugovora je tožena stranka na podlagi opozorila vložnika ugovora ugotovila, da je v zvezi s prijavo znamke v Biltenu za industrijsko lastnino, na podlagi sklepa o objavi prijave znamke, št. 31207-7/2008-3 z dne 9. 1. 2008, pomotoma objavila napačen znak – podobo slona brez repa. Do napake je prišlo, ker je prijavitelj ob vložitvi prijave navedene znamke k prijavi priložil dva različna znaka in sicer znak, v katerem je predstavljen slon z repom in znak, v katerem je predstavljen slon brez repa. Urad je nato izdal sklep o popravi znaka v objavi navedene prijave z dne 28. 10. 2008, nato pa še sklep 31207-7/2008-26 z dne 25. 5. 2009 o delnem umiku prijave znamke, in sicer za en znak iz prijave št. Z-200870007 (podoba slona brez repa). Ugovor vložnika ugovora se je nanašal na prijavo za znak, ki je bil objavljen dne 29. 2. 2008. Ker je bil postopek prijave v delu, ki se nanaša na podobo znaka – slon brez repa, ustavljen, je urad ob smiselni uporabi 69. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: ZIL-1) z dnem 26. 2. 2009 ustavil tudi postopek v zvezi z ugovorom zoper registracijo znamke št. Z-200870007. Ker drugi znak iz prijave, št. Z-200870007 še ni bil pravilno objavljen v uradnem glasilu, je potrebno ta znak pravilno objaviti. Šele od pravilne objave tega znaka v uradnem glasilu bo v skladu s 1. odstavkom 101. člena ZIL-1 začel teči rok za ugovor zoper registracijo znamke za ta znak (podoba slona z repom). Če bo vložnik ugovora želel vložiti ugovor zoper registracijo v delu, ki se nanaša na znak (podoba slona z repom), bo moral vložiti nov ugovor v roku iz 1. odstavka 101. člena ZIL-1. Znak bo predvidoma objavljen v Biltenu za industrijsko lastnino št. 2009/3 z dne 30. 6. 2009. Tožeča stranka izpodbija sklep iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da je predmet postopka prijave znamke lahko izključno en sam znak in zato delni umik prijave znaka s strani B. in posledična delna ustavitev postopka v zvezi z ugovorom zoper prijavo znamke materialno pravno in postopkovno ni mogoča, prav tako pa ni pravno mogoča niti delna ustavitev postopka na podlagi prijave znamke. Iz tega razloga delni umik prijave pravno pomeni umik prijave v celoti in ima kot tak za posledico ustavitev postopka za registracijo znamke v celoti. Iz 1. odstavka 42. člena ZIL-1 izhaja, da je predmet prijave posamezne znamke lahko en sam znak, ravno tako iz Pravilnika o vsebini prijave znamke (v nadaljevanju: Pravilnik). Dejansko stanje v postopku registracije znamke je bilo tako, da je bila v Biltenu dne 29. 2. 2008 objavljena znamka v podobi slona brez repa. Sprva je bil enak izgled znamke objavljen tudi na spletni strani tožene stranke, kasneje, vendar pred vložitvijo ugovora tožeče stranke, pa je tožena stranka znak na spletni strani spremenila. Sprememba je bila izvršena ne da bi tožena stranka izdala kakršenkoli sklep o popravi pisne pomote oziroma ponovni objavi znaka in ne da bi tak drugačen znak tudi objavila v Biltenu, poleg objave na spletni strani. Iz spisa ni razvidno, da bi bodisi prijavitelj bodisi njegov zastopnik zahteval objavo popravka, saj o tem ni nobene pisne vloge prijavitelja oziroma zastopnika niti uradnega zaznamka. Prav tako iz spisa ne izhaja, da bi tožena stranka to storila po uradni dolžnosti. Tožena stranka je tako izključno na svoji spletni strani na novo objavila izgled znaka slon z repom. Tožeča stranka je 15. 5. 2008 vložila ugovor zoper prijavo znamke, ki je temeljil na izgledu znamke, kot je bil objavljen v času sestave ugovora na spletni strani tožene stranke in ki bi seveda moral biti enak znaku, objavljenem v Biltenu. Par mesecev kasneje je tožeča stranka ugotovila, da v obeh medijih ni prijavljen enak znak. Vpogledala je v spis pri toženi stranki in v spisu zasledila dva različna obrazca zahteve za registracijo ugovarjane znamke z dvema različnima znakoma. Posledično je zato dne 22. 10. 2008 dopolnila svoj ugovor ter ga razširila tudi na izgled znaka, ki predstavlja slona brez repa, ki je bil objavljen v Biltenu. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zahtevala pojasnilo. Prejela je dopis, da je do neskladja prišlo pomotoma, ker je prijavitelj posredoval različne znake. Tožena stranka je 28. 10. 2008 izdala sklep o popravi pomote, pri čemer se je sklicevala na 78. člen ZIL-1. Dne 31. 12. 2008 je bil v Biltenu objavljen popravek, ki je vseboval prikaz znaka slona z repom. Po objavi popravka je tožeča stranka 3. 2. 2009 dopolnila svoj ugovor tako, da je izrecno navedla, da ugovarja tudi zoper objavljeni popravek. Opozorila pa je toženo stranko na njeno lastno prakso glede popravkov pomot pri videzu zanka, ki je in mora biti restriktivna ter se posledično pravica do popravka uporabi le, ko gre za dejansko za pomote v smislu 78. člena ZIL-1. Leto po tistem je tožena stranka reagirala tako, da je 23. 2. 2009 obvestila tožečo stranko, da je prijavitelju posredovala dopis zahteve, da naj se izjasni ali pri znaku, ki ga predstavlja slika slona brez repa vztraja ali ga umika. Prijavitelj je toženo stranko obvestil, da pri znaku slona brez repa ne vztraja oziroma da znak umika, na kar je tožena stranka dne 25. 5. 2009 izdala dva sklepa. S prvim 31207-7/2008-26 je postopek prijave v delu, ki se nanaša na podobo slona brez repa z dnem 26. 2. 2009, sklicujoč se na uporabo 2. in 3. odstavka 69. člena ZIL-1, ustavila. Z drugim sklepom pa je ustavila postopek ugovora. Tožeča stranka meni, da prijava znamke ne more biti delno umaknjena glede na 2. in 3. odstavka 69. člena ZIL-1. Zato tožena stranka ni imela pravne podlage za izdajo sklepa o delnem umiku znamke, niti za ustavitev postopka v zvezi z ugovorom kot posledico sklepa o delnem umiku znamke. Iz obeh sklepov izhaja, da tožena stranka dejansko priznava dejstvo, da sta bili v času vložitve prijave ugovarjane znamke prijavljena dva znaka pod isto številko znamke, česar pa ZIL-1 ne predvideva oziroma ne dopušča. Nasprotno ZIL-1 določa, da se po datumu vložitvi prijave znak ne sme bistveno spremeniti (3. odstavek 65. člena ZIL-1). Ker je prijavitelj naknadno prijavo (za en znak) umaknil, bi morala tožena stranka izdati sklep o ustavitvi postopka za registracijo znamke, glede na to, da je predmet prijave tako ali tako lahko samo en znak. Tožeča stranka prav tako trdi, da tudi v kolikor bi bil sklep 31207-7/2008-26 nezakonit, ne more imeti za posledico ustavitve postopka po njenem ugovoru, ki je bil dne 3. 2. 2009 izrecno razširjen tudi na novo objavljen znak. Posledično je nedvomno nezakonit izpodbijani sklep 31207-7/2008-27. Očitno se je tožena stranka za popolno (in ne „delno“) ustavitev postopka v zvezi z ugovorom tožeče stranke odločila iz razloga, ker namerava še tretjič objaviti znak iz navedene prijave znamke. Za tretjo objavo tožeča stranka ne vidi nikakršne pravne podlage. Dejstvo, da bo morala proti njej ponovno ugovarjati (o čemer jo tožena stranka v obrazložitvi že vnaprej obvešča), pa kaže na nepravilnost celotnega postopka in posledično nezakonitost izpodbijane odločbe. Tožeča stranka je s takim postopanjem tožene stranke tudi postavljena v izrazito diskriminatoren položaj. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je odločila pravilno in zakonito. Bistvo spora je, ali je tožena stranka pravilno izvedla postopek po tem, ko je ugotovila, da je nastala napaka v uradni objavi prijave znamke št. Z-200870007. Tožena stranka je dne 7. 1. 2008 prejela prijavo za registracijo figurativne znamke. Po prejemu prijave tožena stranka tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz 82. člena ZIL-1, informativno objavi na svoji spletni strani (informacijska baza). Takšna objava nima učinka v smislu 2. odstavka 99. člena ZIL-1. V konkretnem primeru je bil objavljeni znak pravilen (figurativni znak s podobo slona z repom). Nato je tožena stranka 29. 2. 2008 v uradnem glasilu urada objavila prijavo znamke, vendar z napačnim videzom znaka (slon brez repa). Zoper objavljeno prijavo je tožeča stranka na podlagi 101. člena ZIL-1 dne 15. 5. 2008 vložila ugovor. Na podlagi opozorila tožeče stranke je tožena stranka ugotovila, da je pri pripravi objave nastala napaka oziroma, da je bil objavljen napačen znak. Do napake je prišlo, ker je prijavitelj ob vložitvi prijave navedene znamke k prijavi priložil različne znake oziroma na posamezne izvode prijavnega obrazca (trije izvodi) ni nalepil enakega znaka, česar pa tožena stranka med postopkom oziroma pri pripravi naloga za uradno objavo ni opazila. Tožena stranka je iz slikovne baze objavljenih znamk umaknila napačen znak (slon brez repa), vključila pa pravilen znak slona z repom, nato pa še izdala sklep o popravi objave znaka z dne 28. 10. 2008. Ugovor, vložen 15. 5. 2008 je tožeča stranka dne 22. 10. 2008 dopolnila, tako da so se ugovorni razlogi še bolj nanašali na pravilen znak. V obsežni korespondenci, ki je v zvezi z nastalo napako potekala med toženo in tožečo stranko, je tožena stranka v dopisu z dne 28. 10. 2008 tožečo stranko obvestila, da bo pri reševanju njenega ugovora zoper registracijo sporne znamke to dopolnitev upoštevala. Res je, da tožena stranka, ko je v slikovno bazo objavljenih prijav (pred vložitvijo ugovora tožeče stranke) vključila pravilen znak, ni takoj izdala sklepa o popravi objave, ampak šele kasneje 28. 10. 2008, ko jo je na napako tožeča stranka tudi pisno opozorila (24. 10. 2008). Tožeča stranka je v svojem dopisu z dne 3. 2. 2009 zapisala, da glede dne 78. člena ZIL-1 (poprava pomot), ni jasno, kakšne so pravne posledice objave popravka oziroma ali ima objava popravka videza znaka posledice na vložene ugovore. Ker 78. člen ZIL-1 dejansko ne ureja tudi posledice popravka na vložene ugovore, se je tožeča stranka odločila, da prijavo št. Z-200870007 s pravilnim znakom (slon z repom) ponovno objavi, ker pravilen znak še ni bil pravilno objavljen v Biltenu. Ob tem je tožečo stranko obvestila. Pred tem pa je na podlagi vloge oziroma dopisa prijavitelja, s katerim je znak – podobo slona brez repa umaknil, s sklepom št. 31207-7/2008-26 z dne 25. 5. 2009, iz prijave izločila oziroma umaknila napačen znak (slon brez repa), posledično pa tudi ustavila postopek v zvezi z ugovorom tožeče stranke, saj se je nanašal na napačen znak (slon brez repa). Tožena stranka meni, da je postopek, potem, ko je bilo ugotovljeno, da je bil objavljen napačen znak, pravilno izvedla. Ker ZIL-1 postopka, ko se ugotovi, da se nekateri podatki iz prijave (npr. videz znaka, navedba blaga in storitev, datum vložitve prijave, uveljavitev prednostne pravice) napačno objavljeni, ne določa, se je med drugim oprla na rešitev iz Uredbe Sveta ES št. 40/94 o znamki skupnosti oziroma Pravilnika za izvrševanje Uredbe (Pravilo 14). Predlaga zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom B. je na tožbo odgovorila in navedla, da je ključno pri presoji predmetnega upravnega spora, ali je upravni akt, ki se izpodbija s tožbo tožeče stranke očitno posegel v pravice tožeče stranke ali v njeno neposredno korist. Tožeča stranka namreč sama ugotavlja, izhaja pa tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da bo tožena stranka blagovno znamko – videz znaka slon z repom, ponovno objavila. S tem bo imela tožeča stranka možnost ugovarjati registraciji te znamke, če bo menila, da posega v njene pravice iz prejšnjih znamk, katerih imetnica je. To pomeni, da ji z izdajo izpodbijanega upravnega akta ni bila odvzeta pravica do pravnega varstva ter tudi ne kakšna druga pravica, ki jo ima iz naslova svojih blagovnih znamk. Pravni interes tožeče stranke v predmetnem postopku zato ni izkazan.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali je postopek v zvezi s prijavljenim znakom, ki ga vodi tožena stranka pod št. Z-200870007, utemeljeval izdajo izpodbijanega sklepa. Tudi po mnenju sodišča je v zadevi bistvo spora (tako ga je opredelila tožena stranka v odgovoru na tožbo), ali je tožena stranka pravilno izvedla postopek po tem, ko je ugotovila, da je nastala napaka v uradni objavi prijave znamke št. Z-200870007. Iz upravnega spisa in navedb strank v postopku nesporno izhaja, da je predlagatelj na obrazcu SIPO-Z1 nalepil znak slona brez repa (vsaj na prvem in drugem listu, ki sta v upravnem spisu), ki se razlikuje od znaka, ki ga je nalepil na posebnem listu – znak slona z repom (glej določbo 4. odstavka 4. člena Pravilnika o izpolnitvi zahteve pri prijavi figurativne znamke). Navedeno nepravilnost je opredeliti za nejasen zahtevek, kar bi tožena stranka lahko razrešila na podlagi določb ZUP, ki se v postopkih, ki se vodijo po določbah ZIL-1, subsidiarno uporabljajo. Druga možnost, ki jo je imela za pravilno ravnanje s tako postavljenim zahtevkom, da zahtevek interpretira v skladu z določbami o blagovnih znamkah. Ker ZIL-1 ustreznih določb o interpretaciji prijave v primeru nejasnosti kot obravnavana ne vsebuje, bi se tožena stranka subsidiarno lahko oprla tudi na določbe Uredbe Komisije ES (ES) št. 2868/95 z dne 13. 12. 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki skupnosti in sicer na Pravilo 3, ki določa v 2. odstavku, da se figurativna znamka prikaže na listu papirja, ločenem od lista, na katerem je besedilo prijave. Navedeno pravilo bi kazalo na razlago, da je zahteva pri figurativni znamki prikaz znamke na listu papirja, dodanem obrazcu SIPO-Z1. Tožena stranka nejasnosti v zahtevi za registracijo ni opazila, v Biltenu pa je objavila znak slona brez repa, kar pomeni napačno interpretacijo obravnavane zahteve za registracijo glede na zgoraj pojasnjeno. Znak slona z repom pa je objavila na svoji spletni strani. Ob navedenih dveh različnih objavah je ugotoviti, da ima pravne in zato procesne učinke lahko zgolj objava v Biltenu (v smislu 2. odstavka 99. člena ZIL-1), ki učinkuje zoper tretje osebe, ki lahko v treh mesecih od objave prijave znamke vložijo pisni ugovor zoper registracijo (101. člen ZIL-1). Tožeča stranka, ki je dne 15. 5. 2008 vložila ugovor, je ugovarjala zoper znak slona z repom, ki ni bil objavljen v Biltenu, dne 22. 10. 2008 pa je svoj ugovor dopolnila še na znak slona brez repa, ker je zapazila razliko med obema prijavama.

Po opozorilu tožeče stranke je tožena stranka izdala popravni sklep z dne 28. 10. 2008, na podlagi 78. člena ZIL-1. Ker pa navedena podlaga ne ureja posledic popravka po vloženem ugovoru (po mnenju sodišča pa z njimi tudi ni mogoče v fazi postopka, ko je že vložen ugovor, sanirati napak, ki so nastale z napačno objavo znaka), je tožena stranka s prijaviteljem razjasnila vloženo zahtevo za registracijo in ugotovila pravilno voljo prijavitelja, zavarovati figurativno znamko – slona z repom (kot kaže tudi interpretacija zahteve). Sklep št. 31207-7/2008-26 z dne 25. 5. 2009 torej na eni strani pomeni razjasnitev zahteve – procesni sklep, s katerim tožena stranka ugotavlja stanje zahtevka, na drugi strani pa ustavitev postopka, ki je nepravilno tekel na podlagi objave slona brez repa v Biltenu in katerega posledica je bil tudi vložen ugovor s strani tožeče stranke.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija sklep, št. 31207-7/2008-27 z dne 25. 5. 2009, s katerim je tožeča stranka ustavila postopek v zvezi z ugovorom tožeče stranke z dne 15. 5. 2008. Sodišče ugotavlja, ob smiselni uporabi določb Uredbe Komisije (ES), št. 2868/95 z dne 13. 12. 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES), št. 40/94 o znamki skupnosti in Uredbe Sveta (ES), št. 40/94 z dne 20. 12. 1993 o znamki skupnosti, ker ZIL-1 postopka, ko se ugotovi, da so nekateri podatki iz prijave (npr. videz znaka kot v obravnavanem primeru) napačno objavljeni (zakaj sodišče šteje, da je šlo za napačno objavo, je razložilo že zgoraj – interpretacija zahteve za registracijo v primeru figurativne znamke), ne določa, da je tožena stranka postopek, ko je ugotovila, da je bil objavljen napačen znak, pravilno izvedla. Pravilo 14, navedeno v Uredbi Komisije (ES), št. 2868/95 z dne 13. 12. 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES), št. 40/94 o znamkah skupnosti določa popravljanje napak in pomot pri objavi. V 1. odstavku je določeno, da če objava prijave vsebuje napako ali pomoto, ki se jo da pripisati Uradu, Urad napako ali pomoto objavi po uradni dolžnosti ali na zahtevo prijavitelja. V 4. odstavku pa je določeno, da se smiselno uporabljajo člen 42/2 Uredbe in Pravila 15-22, če sprememba zadeva seznam blaga ali storitev oziroma prikaz znamke. Po mnenju sodišča je v obravnavanem primeru storila napako pri obravnavanju vloge prijavitelja tožena stranka, iz razloga, kot je že navedlo. Vlogo bi tožena stranka morala preizkusiti po določbah ZUP in ZIL-1 in v primeru nejasnosti zahtevo s prijaviteljem razjasniti oziroma jo pravilno interpretirati, kot je sodišče že razložilo. Ker gre za njeno napako, jo je bila tožena stranka dolžna po navedenem pravilu sama odpraviti, kar je storila z izpodbijanim sklepom in postopkom razjasnitve zahteve s predlagateljem pred izdajo izpodbijanega sklepa.

Tožeča stranka napačno meni, da je razjasnitev zahteve s strani predlagatelja šteti za umik zahteve, ker je predmet postopka prijave znamke lahko izključno le en sam znak. Bistveno pri razumevanju obravnavane zahteve med tožečo stranko in toženo stranko je, da tožena stranka pravilno pojmuje, da je bila zahteva za prijavo dana le za en znak (tako jo razume tudi sodišče, ker je tako razumevanje v skladu z interpretacijo), napačno pa je bilo postopanje tožene stranke z vloženo zahtevo, kar je povzročilo pomoto pri objavi in nato posledično dolžnost tožene stranke, da ponovno začne s postopkom, vključno s postopkom objave po 2. odstavku 99. člena ZIL-1, kar sklep z dne 28. 10. 2008 ni mogel sanirati. Posledično so zato neutemeljeni vsi ugovori tožeče stranke, ki jih izpeljuje iz drugačne interpretacije zahteve za registracijo, razjasnitve zahteve s strani predlagatelja oziroma iz sklepov tožene stranke pred izpodbijanim. V izpodbijanem sklepu je tožena stranka tudi napovedala objavo znamke, na katero bo tožeča stranka lahko vložila ugovor in s tem v celoti zavarovala svoje pravice in koristi. S postopanjem tožene stranke torej tožeča stranka ni bila postavljena v otežen položaj in tudi ni bila diskriminirana glede na prijavitelja. Res je, da je glavni namen objave v tem, da se z njo seznanijo tretje osebe, ter da se zato ne sme spreminjati objav oziroma jih ponavljati. V obravnavani zadevi pa pravilne objave znaka sploh še ni bilo, torej ne moremo govoriti o spreminjanju oziroma ponavljanju objave. Tožena stranka torej po mnenju sodišča z izdajo izpodbijanega sklepa ni kršila pravil postopka, pri popravi napake pa je upoštevala tudi ugotovljeno dejansko stanje in materialno pravo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1), ker je ugotovilo, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.