Jedro

S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sodbo P 54/2014 z dne 13. januarja 2015 je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, opr. št. 158924/2014 z dne 14. 10. 2013 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožeča stranka dne 19. 4. 2011 toženi stranki posodila denar v višini 16.000,00 EUR, kar izhaja iz posojilne pogodbe z dne 19. 4. 2011. Ker tožena stranka posojila ni vrnila, je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku sklepa. Pravno podlago, katere uporablja sodišče prve stopnje je določba člena 569 Obligacijskega zakonika. S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu po določenem času vrne enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti in iz sklenjene pisne posojilne pogodbe. O stroških, nastalih na prvi stopnji, je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka. Podaja laično pritožbo, brez navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se ne strinja s sodbo, navaja pa, da sodišče ni preverilo, da se med strankama vodi izvršilni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 158924/2013 in gre za dvojno sojenje o isti zadevi. Sklep o izvršbi je predložil. Prav tako tožnik ni predložil originalne pogodbe, kot se je slednje zahtevalo, da se preverijo vsi podpisi. Prav tako sam ni bil vabljen na obravnavo, ker se je za dan naroka opravičil. Kako je možno, da je dolžan na podlagi sklep o izvršbi, ko pa upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom, kot tudi ne z računom zoper njega, posledično sklepu o izvršbi še vedno ugovarja. Predlaga, da ga sodišče še oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljene.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni preverilo, da se med strankama vodi izvršilni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 158924/2013 in da bi naj zato šlo dvojno sojenje v isti zadevi. Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino VL 158924/2013-5 18 z dne 12. 12. 2013 odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 14. 10. 2014 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in se določi izvršitelj. Nato je odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah. Kot pravno podlago je takratno sodišče uporabilo določbo drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ta sklep je postal pravnomočen v zvezi z odločbo Višjega sodišča sodišča v Ljubljani III Ip 83/2014 z dne 7. maja 2014. Zato je sodišče prve stopnje v nadaljevanju le odločalo o tem, ali se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali pa se izvršilni postopek ustavi. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, kajti predlog za izvršbo se šteje kot tožba v pravdnem postopku na podlagi določbe drugega odstavka 62. člena ZIZ. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi se je obravnaval kot tožba v pravdnem postopku. Zato gre samo za kronološko nadaljevanje že začetega pravdnega postopka na podlagi izvršilnega predloga. Pravilno sicer pritožnik navaja, da upnik dejansko ne razpolaga z izvršilnim naslovom, to je verodostojno listino (člen 23 ZIZ), temveč razpolaga le s posojilno pogodbo, vendar pa je, kot prej omenjeno sklep o dovolitvi izvršbe s to sodbo postal pravnomočen in je ostal v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa VL 158924/2013 z dne 14. 10. 2013. Tako v konkretnem primeru ne gre za takoimenovano litispendenco - visečnost pravde. Tožeča stranka pa je na naroku za glavno obravnavo podala izjavo, da je sodišče prve stopnje v zadevi P 48/2014 že izdalo sklep o zavrženju te tožbe, ki naj bi se nanašala na isti historični dogodek.

5. Ne držijo trditve pritožnika, da ni bil vabljen na obravnavo, ker se je na dan naroka opravičil. Iz poteka predmetnega spisa je razvidno, da je toženec podal predlog za preložitev obravnave, razpisane za dne 18. 9. 2014, in sicer dne 8. 8. 2014. Sodišče je temu predlogu ugodilo, nato pa je odredilo nov datum glavne obravnave za dne 7. 11. 2014. Iz razpravnega zapisnika iz te obravnave (list. št. 68) je razvidno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da na narok ni pristopila tožena stranka J. P. in, da je vabilo izkazano, svojega izostanka za ta narok pa toženec ni opravičil. Tako ni storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo očita pritožnik.

6. Ker toženec ni bil navzoč na zadnjem naroku za glavno obravnavo, tudi ni podal predloga, da se, kot sam navaja v pritožbi, preverjajo vsi podpisi na posojilni pogodbi. Toženec bi moral po določbi člena 268 b ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče - torej na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka te kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Teh relevantnih dejstev o nekrivdi pa pritožnik v pritožbi ne navaja.

7. Tako se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje tako materialnopravno kot tudi procesno pravilna. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe člena 569 OZ. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje pa se tudi niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.