Jedro

Ista fizična oseba ne more biti za isti prekršek hkrati kaznovana kot samostojni podjetnik posameznik (drugi odstavek 13. člena ZP-1) in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (15. člena ZP-1).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ljubljana Vič je s plačilnim nalogom samostojnemu podjetniku posamezniku A. s. p. zaradi prekrška po drugem odstavku 19. člena Zakona o osebni izkaznici (ZOIzk) izrekel globo 250,38 evrov. Zaradi istega prekrška je prekrškovni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZOIzk s plačilnim nalogom izrekel globo v znesku 62,59 evrov tudi S. P. kot odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika. Storilca sta zoper plačilna naloga vložila zahtevi za sodno varstvo, ki ju je Okrajno sodišče v Ljubljani po združitvi postopkov z uvodoma citirano sodbo zavrnilo kot neutemeljeni.

2. Vrhovni državni tožilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni plačilni nalog, izdan zoper podjetnika posameznika A. s. p. Navaja, da sta samostojni podjetnik in odgovorna oseba samostojnega podjetnika ista oseba, zato je bil z izdajo izpodbijanega plačilnega naloga prekršeno načelo ne bis in idem. Podana naj bi bila kršitev iz drugega odstavka 58. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je prekršen zakon glede vprašanja, ali je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Vložnik predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper A. s. p. ustavi.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilcu, ki se o zahtevi ni izjavil. B.

4. Sodišče prve stopnje je v postopku z zahtevo za sodno varstvo po ugotovitvi, da obstaja dvom o tem, ali je bilo dejansko stanje v postopku pred prekrškovnim organom pravilno in popolno ugotovljeno, ponovilo oziroma dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka. Sodišče je ugotovilo, da je oškodovanka potem, ko je v avto zaklenila ključe, na pomoč poklicala A. s. p. Na kraj je prišel D. P. (o njegovi zahtevi za sodno varstvo je sodišče odločalo v ločenem postopku) in opravil storitev odklepanja vozila, nato pa v zavarovanje plačila storitve obdržal oškodovankine osebne dokumente, ki jih je kasneje izročil A. P., zaposleni pri A. s. p. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je bila storitev odklepanja vozila opravljena v imenu in na račun A. S. P. je svojim podrejenim in pogodbenim sodelavcem dal navodilo, naj zasežejo osebne dokumente strank zaradi zavarovanja plačila.

5. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZP-1 so lahko pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorni za prekršek druge osebe, če je v predpisu o prekršku tako določeno. Samostojnega podjetnika je torej mogoče spoznati za odgovornega za prekršek le, če takšno odgovornost predvideva predpis, ki določa prekršek. Za njegovo odgovornost se smiselno uporabljajo določbe Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) o pogojih, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kazniva dejanja (14. člen ZP-1).

6. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je S. P. opustil dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo dela pri njem zaposlenih oseb, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZOIzk spoznan za odgovornega za prekršek tudi kot podjetnik (sodišče s tem verjetno misli na samostojnega podjetnika posameznika). Sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da so podane vse okoliščine (formalni in materialni pogoj) za odgovornost samostojnega podjetnika posameznika v skladu z določbami ZOPOKD v zvezi s 14. členom ZP-1. Z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijani plačilni nalog zoper samostojnega podjetnika posameznika in sodba v delu, ki se nanaša nanj, sta glede na zgoraj navedeno zakonita in pravilna oziroma pri njih ni podane kršitve, ki jo uveljavlja zahteva.

7. Drugače je glede plačilnega naloga, izdanega zoper S. P. kot odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika A. s. p. Pritrditi je vrhovnemu državnemu tožilcu, da ista fizična oseba ne more biti za isti prekršek hkrati kaznovana kot samostojni podjetnik posameznik (drugi odstavek 13. člena ZP-1) in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (15. člena ZP-1). Odgovorna oseba je odgovorna za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaščena pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku oziroma posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, pri državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti (prvi odstavek 15. člena ZP-1). Pri odgovornosti odgovorne osebe gre za odgovornost za prekršek, ki ga kdo stori pri opravljanju dela za drugega. Odgovorna oseba ni le oseba, ki ima kakšna posebna pooblastila, temveč je pomembno, da je kakorkoli (na primer na podlagi pogodbe, osebnega pooblastila, delovnega razmerja) pooblaščena za opravljanje takega dela za drugega, pri katerem stori prekršek (Ivan Bele et al.: Zakon o prekrških s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2005, komentar k členu 15). Ob upoštevanju tega, da fizična oseba, ki je samostojni podjetnik posameznik, posle opravlja zase, je jasno, da samostojni podjetnik posameznik ne more biti hkrati tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika (drugače povedano: odgovorna oseba samega sebe), torej ne more odgovarjati za prekršek (tudi) na podlagi 15. člena ZP-1. 8. Kljub temu, da zahteva za varstvo zakonitosti pravilno navaja, da je bila ista oseba dvakrat kaznovana za isti prekršek, kar predstavlja kršitev načela ne bis in idem, Vrhovno sodišče zahtevi ne more ugoditi, ker je vložena zoper plačilni nalog (in tisti del sodbe, ki se nanaša nanj), ki je zakonit in pravilen. Zakonitosti plačilnega naloga, s katerim je bil S. P. spoznan za odgovornega za prekršek kot odgovorna oseba, pa Vrhovno sodišče ni moglo presojati, saj ga vrhovni državni tožilec z obravnavanim izrednim pravnim sredstvom ne izpodbija.

9. Vrhovno sodišče je zato zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.