Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na to, da vrednost premoženja družinskega člana tožeče stranke presega kriterij, določen v ZUJF, je odločitev tožene stranke pravilna, saj tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
I Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijano odločbo je predsednica Okrožnega sodišča v Novi Gorici zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji, zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožeča stranka vložila dne 12. 2. 2013. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka po povzemanju podatkov iz prošnje tožeče stranke, listinskih dokazov in izjave tožeče stranke ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek družinskega člana tožeče stranke 537,17 EUR in da presega višino dvakratnega minimalnega dohodka, ki je ob vložitvi prošnje znašal 523,12 EUR (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih v zvezi s prvim odstavkom 52. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ in s sklepom usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013).
Nadalje je ugotovila, da je družinski član tožeče stranke A.A. lastnik celotne samostojne hiše z naslovom ..., na parc. št.860/4 k.o. B., ki je po podatkih GURS vredna 25.966,00 EUR in da živi družina v drugi stanovanjski hiši z naslovom ..., ki je prav tako v njegovi lasti. Tožena stranka je tako ugotovila, da vrednost premoženja tožeče stranke presega znesek 13.780,00 EUR, to je višina vrednosti premoženja od katerega se brezplačna pravna pomoč še lahko odobri (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih v zvezi s petim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ).
Zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožeče stranke zavrnila na podlagi določb 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP.
Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je tožeča stranka napačno ugotovila mesečni dohodek družinskega člana (lastni dohodek). Očita ji, da je napačno upoštevala podatke iz izpiska bančnega računa A.A. št. 0200569578 in št. 0225621703, in v posledici napačno uporabila določbe 8. in 23. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Napačno pa je tudi ugotovila dejansko stanje glede dohodka tožeče stranke iz dopolnilne dejavnosti. Sodišču predlaga, da po opravljeni obravnavi in izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji tožeče stranke ugodi in ji povrne stroške tega postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedeni v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe kot nesporno izhaja, da je član družine tožeče stranke, lastnik stanovanjske hiše na naslovu .., v kateri živi tožeča stranka, in tudi lastnik stanovanjske hiše na naslovu ..., ki je po podatkih GURS vredna 25.966,00 EUR. Prvi odstavek 13. člena ZBPP določa, da je do dodelitve brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Za ugotavljanje finančnega položaja prosilca, ki je po tretjem odstavku 11. člena ZBPP določen kot eden od pogojev za dodelitev Bpp so določeni kriteriji glede dohodka v drugem odstavku 13. člena ZBPP, glede premoženja pa v določbi petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki določa znesek 13.780,00 kot vrednost prihrankov oziroma premoženja, ki za uveljavljanje socialno varstvenih prejemkov ne sme biti dosežen ali presežena. Glede na to, da presega vrednost premoženja družinskega člana tožeče stranke kriterij določen v ZUJF, je po mnenju sodišča odločitev tožene stranke pravilna, saj tožeča stranka ne izpolnjuje navedenega finančnega pogoja. Tožeči stranki iz navedenega razloga pravne pomoči ni mogoče dodeliti, zato na odločitev ne morejo vplivati tožbeni ugovori, ki se nanašajo na dejansko stanje glede izračuna mesečnih povprečnih dohodkov na člana družine. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je namreč pomembno celotno finančno stanje prosilca, zato sodišče okoliščin, ki ne vplivajo na ugotovljeno vrednost premoženja ni ugotavljalo, saj zato ni imelo podlage.
Glede na navedeno sodišče, na podlagi dejanskega stanja v izpodbijani odločbi, ki za tožečo stranko glede premoženjskega kriterija ni sporno, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo tožeče stranke, kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.