Jedro

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je rok za plačilo sodne takse toženi stranki iztekel s potekom 15 dnevnega roka od domneve vročitve naloga, to je 30. 10. 2020, kar je v skladu s četrtim odstavkom 142. člena v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP. Tožena stranka sodne takse v navedenem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni plačala, česar tožena stranka s pritožbo niti ne napada.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom napoved pritožbe tožene stranke z dne 23. 9. 2020 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. X Pg 736/2019 z dne 8. 7. 2020 štelo za umaknjeno. V bistvenih razlogih je navedlo, da je tožena stranka 23. 9. 2020 vložila napoved pritožbe zoper sodbo naslovnega sodišča z dne 8. 7. 2020. Takrat je nastala taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo (prvi odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Tožena stranka ni plačala takse za pritožbo niti v roku, ki ji ga je sodišče določilo v nalogu za plačilo sodne takse, s katerim jo je pozvalo k njenemu plačilu (drugi odstavek 105.a člena ZPP) in je iztekel 30. 10. 2020. Zato je sodišče, ob tem da tudi ni pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, štelo, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

2. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila in je smiselno uveljavljala zmotno ugotovitev dejanskega stanja po prvem odstavku 338. člena ZPP. Zatrjevala je, da nikoli ni prejela plačilnega naloga za plačilo sodne takse. Tožena stranka vztraja pri napovedi pritožbi in bo sodno takso plačala takoj, ko bo prejela plačilni nalog. Zato je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Plačilni nalog za plačilo sodne takse za napoved pritožbe po tarifni številki 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 285,00 EUR, je bil poslan in pravilno vročen toženi stranki (potrdilo o opravljeni vročitvi, pripeto k list. št. 64). Iz vročilnice izhaja, da sodne pošiljke (naloga za plačilo sodne takse za napoved pritožbe) ob poskusu vročitve ni bilo mogoče vročiti toženi stranki. Zato je vročevalec 28. 9. 2020 v njenem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Naslovnik pisma v tem roku ni prevzel, zato mu je bilo po preteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku (14. 10. 2020).

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je rok za plačilo sodne takse toženi stranki iztekel s potekom 15 dnevnega roka od domneve vročitve naloga, to je 30. 10. 2020, kar je v skladu s četrtim odstavkom 142. člena v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP. Tožena stranka sodne takse v navedenem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni plačala, česar tožena stranka s pritožbo niti ne napada.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (350. člen, 366. člen ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. V pritožbenem postopku je odločala sodnica posameznica (366a. člen ZPP).