Jedro

Tožbeni predlog na razveljavitev razporeditvenega sklepa tožene stranke je bil jasen in določen, zato je neutemeljeno in protispisno tožnikovo sklicevanje v reviziji, da se je glasil na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine. Sodišče je po 2. členu ZPP vezano na obseg tožbenega zahtevka. To pomeni, da je vezano na dejansko podlago spora in tožbeni predlog.

Izrek

1. Revizija se zavrne kot neutemeljena.

2. Tožena stranka trpi sama stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke na razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 25.8.1995, na podlagi katerega je bil tožnik z delovnega mesta vodje obrata v Nemčiji razporejen na drugo delovno mesto v upravi I. Svojo odločitev je utemeljilo z dejstvom, da tožnik ni zahteval skladno določilu 2. odstavka 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90 - ZTPDR) varstva pravic pri pristojnem organu tožene stranke. Zaradi ugotovljene ovire ni bila izpolnjena procesna predpostavka za nadaljnji postopek (288. člen ZPP).

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljno in potrdilo sklep prvostopnega sodišča. Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je tožnik vložil pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 385. člena ZPP). V obrazložitvi revizije navaja, da je tožbo, s katero zahteva razveljavitev sklepa skupščine, vložil kot družbenik in sicer zaradi kršitve določila iz 1. odstavka 443. člena Zakona o gospodarskih družbah. Ker z vloženo tožbo ni uveljavljal kršitve pravic iz delovnega razmerja, je sklep delovnega sodišča nezakonit. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijana sklepa sodišča prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču oziroma podrejeno, da odstopi zadevo v nadaljnje reševanje Okrajnemu sodišču kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se v zakonitem roku o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V svojem odgovoru predlaga, da se revizija kot nedovoljena zavrže. Revizija ni utemeljena.

V okviru uradnega preizkusa revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bila v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev sklepa z dne 25.8.1995, o razporeditvi z delovnega mesta vodje obrata v Nemčiji, v upravo v Sloveniji. V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena ZPP v zvezi s 14. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) mora tožba poleg določenega zahtevka obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Dejansko podlago tožbenega zahtevka lahko tožnik med postopkom spremeni, s tem, da spremeni istovetnost zahtevka (1. odstavek 191. člena v zvezi s 1. odstavkom 186. člena ZPP). Tožba se lahko spremeni do konca glavne obravnave (1. odstavek 190. člena ZPP).

Tožnik je s tožbenim zahtevkom, postavljenim v tožbi z dne 23.11.1995, zahteval razveljavitev sklepa družbe I. z dne 25.8.1995. Po trditveni podlagi (II. tožbe) je bil namreč nezakonito razporejen z delovnega mesta vodje obrata v Nemčiji na novo delovno mesto v upravi M. S tako oblikovanim tožbenim zahtevkom je tožnik izpodbijal vsebino sprejetega skupščinskega sklepa, s katerim je hotel doseči spremembo pravnega razmerja (oblikovalna tožba). Čeprav se je v tožbenih navedbah skliceval tudi na kršitev oblike sklica skupščine v smislu določila 1. odstavka 443. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 - 84/98 - ZGD), s svojim tožbenim predlogom ni uveljavil ugotovitve ničnosti sklepa (359. člen v zvezi s 456. členom ZGD). Na podlagi ničnostne tožbe se namreč ugotavljajo kršitve formalnega značaja, z izpodbojno tožbo pa se uveljavljajo kršitve materialnega prava.

Tudi na glavni obravnavi (l. št. 14) tožnik ni spremenil tožbe, ampak je vztrajal pri postavljenem tožbenem zahtevku. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 2. člena ZPP v okviru tako postavljenega zahtevka pravilno razsodilo. Tožbeni predlog na razveljavitev razporeditvenega sklepa tožene stranke je bil jasen in določen, zato je neutemeljeno in protispisno tožnikovo sklicevanje v reviziji, da se je glasil na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine. Sodišče je po 2. členu ZPP vezano na obseg tožbenega zahtevka. To pomeni, da je vezano na dejansko podlago spora in tožbeni predlog. O ugotovitvi zatrjevane ničnosti sklepa skupščine, ki ni bila sklicana v skladu z določbami ZGD in statuta, je zato dopustno odločati le ob ustrezno postavljenem zahtevku.

Tožeča stranka, ki je v delovnem sporu na prvi stopnji zahtevala razveljavitev izdanih ji razporeditvenih odločb, ni pa s svojim tožbenim predlogom uveljavljala ugotovitve ničnosti sklepov skupščine tožene stranke, domnevno storjenih v nasprotju z določili ZGD, te zahteve ne more podati niti v pritožbenem psotopku, še manj v revizijskem postopku. Po 1. odstavku 190. člena ZPP je sprememba tožbe mogoča samo do konca glavne obravnave, zato navajanje dejstev, ki vplivajo na istovetnost tožbe, po zaključeni glavni obravnavi ni več mogoča. Za pravilno uporabo materialnega prava v obravnavani zadevi je bila zato odločilna opredelitev tožbenega zahtevka, ki ga tožnik tekom sodnega postopka ni spremenil in ugotovljeno dejstvo, da sklepu skupščine tožene stranke z dne 25.8.1995 tožnik ni ugovarjal. Revizija iz navedenih razlogov ni utemeljena.

Odločitev o revizijskih stroških tožene stranke temelji na 1. odstavku 155. člena ZPP, saj stroškov odgovora na revizijo glede na njegovo vsebino ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške.