Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je z gotovostjo ugotovilo, da je bila posestna meja med obema objektoma (dvojčkoma) predvidena po sredi vmesne stene in da se z deli ne bo posegalo v konstrukcijo stene, kar je s prvostopno odločbo investitorjema tudi izrecno prepovedano.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popravek in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 31.8.2001. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Oddelka za okolje in prostor Upravne Enote Logatec z dne 11.9.2000, s katero je navedeni prvostopni upravni organ v ponovnem postopku investitorjema A.A. in B.B., dovolil izvedbo priglašenih adaptacijskih del na objektu stanovanja hiša - dvojček, na zemljišču parc. št. 15 k.o... Dela obsegajo obnovo kopalnice v prvem nadstropju (legalizacija zamenjave keramičnih ploščic, obnova odtokov in vodovodne napeljave) ter položitev izolacije na celotni skupni steni med stanovanjskima hišama na strani, ki je v lasti investitorjev, s tem da se pri navedenem posegu ne sme spreminjati zmogljivost, velikost in namen obstoječih prostorov in se ne sme posegati v konstrukcijske elemente stanovanjske hiše. V obrazložitvi izpodbijana sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 4. alinee 1. odstavka 51. člena in 1. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97). Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru bilo sporno, ali tožnika razpolagata s skupno vmesno steno, na kateri naj bi prišlo do predvidenega posega, in sicer položitve izolacije na celotni skupni steni in položitve keramičnih ploščic v kopalnici. Na podlagi podatkov v upravnih spisih, predvsem iz projektne dokumentacije za gradnjo dvojčka, sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotavlja, da je bila posestna meja med obema objektoma (dvojčkoma) predvidena po sredi vmesne stene. Tudi iz zapisnika o ustni obravnavi, ki je bil sestavljen dne 13.10.2000 na podlagi ogleda na kraju samem v zvezi s pritožbo tožnikov zoper odločbo prvostopnega upravnega organa je razvidno, da poteka posestna meja med obema stanovanjskima hišama po sredi vmesne stene, iz tega zapisnika pa je tudi jasno razvidno, da širina vmesne skupne stene ni le 19 cm kot zatrjujeta tožnika. Pri tem je potrebno poudariti, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami 77. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986), javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je stranka dala pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Tožnika sta zapisnik podpisala in nanj nista imela pripomb. Sodišče prve stopnje se strinja s toženo stranko, ki ugotavlja, da gre v predmetni zadevi za adaptacijska dela, ki se bodo po odločbi prvostopnega upravnega organa izvajala izključno v stanovanju investitorjev in da se s temi deli ne bo posegalo v konstrukcijo stene. To je z odločbo prvostopnega upravnega organa investitorjema tudi izrecno prepovedano. V kolikor bosta investitorja presegla dela, dovoljena z odločbo prve stopnje oziroma kolikor bi zaradi nestrokovnega posega prišlo do posega v konstrukcijske elemente, pa je to po mnenju sodišča prve stopnje stvar ustreznega inšpekcijskega postopka.
Tožnika v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavljata svoje tožbene navedbe in še dodajata: Pri zadnjem ogledu hiše (dne 13.10.2000) pri investitorjih so po njunem mnenju izvedenci prvostopnega upravnega organa vse mere, navedene v zapisniku, pomešali in po njunem mnenju niso te mere prave. Investitorja namreč nista dovolila vstopa v njuno hišo. Smiselno predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi, razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.
Tožena stranka in prizadeti stranki na pritožbo niso odgovorili.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.
Sodišče prve stopnje se utemeljeno sklicuje na določbe 4. alinee 1. odstavka 51. člena in 1. odstavka 62. člena ZUN, po katerih lokacijsko dovoljenje med drugim ni potrebno za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov; priglasitev nameravanih del pa vsebuje opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru bilo sporno, ali tožnika razpolagata s skupno vmesno steno, na kateri naj bi prišlo do predvidenega posega in sicer položitve izolacije na celotni skupni steni in položitve keramičnih ploščic v kopalnici. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je na podlagi podatkov v upravnih spisih, predvsem iz projektne dokumentacije za gradnjo dvojčka, sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotovilo, da je bila posestna meja med obema objektoma (dvojčkoma) predvidena po sredi vmesne stene. Tudi iz zapisnika o ustni obravnavi z dne 13.10.2000 na podlagi ogleda na kraju samem v zvezi s pritožbo tožnikov zoper odločbo prvostopnega upravnega organa, je razvidno, da poteka posestna meja med obema stanovanjskima hišama po sredi vmesne stene, iz tega zapisnika pa je tudi jasno razvidno, da širina vmesne skupne stene ni le 19 cm, kot zatrjujeta tožnika. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta tožnika navedeni zapisnik podpisala in nanj nista imela pripomb.
Tudi pritožbeno sodišče meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da, kolikor bosta prizadeti stranki (investitorja) presegla dela, dovoljena z odločbo prve stopnje oziroma kolikor bi zaradi nestrokovnega posega prišlo do posega v konstrukcijske elemente, je to stvar ustreznega inšpekcijskega postopka. Sicer pa se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da je pravilna ugotovitev tožene stranke, da gre v predmetni zadevi za adaptacijska dela, ki se bodo po odločbi prvostopnega upravnega organa izvajala izključno v stanovanju prizadetih strank (investitorjev) in da se s temi deli ne bo posegalo v konstrukcijo stene, kar je s prvostopno odločbo investitorjema tudi izrecno prepovedano.
Ker tožnika v pritožbi zoper izpodbijano sodbo nista navedla v razmerju do svoje tožbe zoper izpodbijano odločbo nič novega in ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in v skladu s citiranimi določbami ZUN, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo njuno pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.