Jedro

Tožnik v roku 8 dni po prenehanju razlogov za izostanek s svetovalnega razgovora ni podal ustreznega opravičila, zato je prvostopenjski organ izdal zakonito in pravilno odločbo, s katero je tožnika prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pavšalnih opravičil, kot jih je tožnik navedel v pritožbi, prvostopenjski organ ni mogel upoštevati in jih ne more niti sodišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se brezposelna oseba A.A. z dnem 26. 6. 2012 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb (1. točka izreka), da se odločitev izvrši z dnem dokončnosti te odločbe v upravnem postopku (2. točka izreka), ter da se oseba iz 1. točke šest mesecev po dokončnosti te odločbe ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik prijavljen v evidenci brezposelnih oseb od 27. 5. 2011. Od dne 26. 6. 2012 pa ni aktivni iskalec zaposlitve, ker se ni zglasil na vabilo zavoda. Navedeno dejstvo je bilo ugotovljeno na podlagi vabila zaradi načrtovanja in spremljanja iskanja zaposlitve dne 26. 6. 2012, vročenega po pošti v skladu s 115. členom Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Tožnik se svetovalnega razgovora ni niti udeležil, niti ni svojega izostanka opravičil. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je bila obveznost tožnika, ki je sklenil in dogovoril zaposlitveni načrt, da se odzove vabilu organa v zvezi z njegovimi aktivnostmi za zaposlitev oziroma, da opravičljive razloge za izostanek v roku 8 dni po prenehanju le teh sporoči zavodu. Ker pa za svoj izostanek ni izkazal opravičenih razlogov, je šteti, da od dne 26. 6. 2012 ni aktivni iskalec zaposlitve.

Tožnik v tožbi navaja, da je aktivni iskalec zaposlitve in da se je javno in osebno opravičil za izostanek z dne 26. 6. 2012. Od doma je bil en mesec in ni vedel za vabilo načrtovanja zaposlitve, zato se še enkrat iskreno opravičuje za zadevo, kajti išče katerokoli zaposlitev, ker jo je potreben. Pred kratkim je dobil otroka in mora skrbeti zanj. Prijavljen je na Zavodu in prejema minimalno nadomestilo oziroma pomoč, zato prosi, da se ga ne izbriše iz evidence, ker bo zato izgubil še to minimalno pomoč. Mora skrbeti za otroka, stroški so hrana, elektrika, voda, itd. V dopolnitvi tožbe dne 25. 3. 2013 pa še navaja, da ni bil dostopen za načrtovanje zaposlitve, ker je bil odsoten en mesec in je bil pri svoji partnerici, s katero ima, sedaj 3 mesece starega otroka, ki živi na Hrvaškem. Takoj, ko je pošto prejel, se je zglasil in opravičil, toda organ je že dal zadevo v postopek. Prosi za odpravo izpodbijanega akta.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je so se za tožnika z dnem 26. 6. 2012 iztekli pogoji, da se preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa, je bil tožnik vabljen, da se dne 26. 6. 2012 udeleži svetovalnega razgovora pri zavodu. V prvem odstavku 20. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Pravilnik) zavod preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb po točki g) 9. alinee z dnem, ko bi se brezposelna oseba morala na vabilo zglasiti na zavodu. Določba je skladna z 9. alineo prvega odstavka 129. člena ZUTD, ki določa razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb v primeru, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Iz 42. člena Pravilnika pa izhaja, da je način aktivnega iskanja zaposlitve tudi udeležba na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda.

V skladu z določbo 115. člena ZUTD se šteje, da je vročitev vabila opravljena peti dan od odprave dokumenta od pošiljatelja. V obravnavanem primeru je bilo vabilo z dne 28. 5. 2012 tožniku poslano, da se dne 26. 6. 2012 ob 13.40 uri zglasi pri osebnem svetovalcu zaradi načrtovanja in spremljanja iskanja zaposlitve, v skladu s citirano določbo pa se to vabilo šteje za vročeno z dnem 2. 6. 2012. Nesporno v zadevi je, da se tožnik na aktivnost, na katero je bil povabljen, ni odzval, sporno pa je, glede na tožbene razloge, ali je svojo odsotnost pravočasno opravičil. Po tretjem odstavku 44. člena Pravilnika se za opravičljive razloge za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu pod pogojem, da oseba obvesti zavod ali koncesionarje v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo predloži ustrezna dokazila, štejejo: nezmožnost brezposelne osebe ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, za delo iz zdravstvenih razlogov ali nega družinskega člana, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se izkaže s potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika, oziroma drugi utemeljeni razlogi, zaradi narave katerih predhoden dogovor ni bil mogoč.

V obravnavani zadevi je ugotoviti, da je bil sporni dogodek dne 26. 6. 2012, izpodbijana odločba pa izdana že dne 4. 7. 2012. Tožnik je svoje opravičilo za izostanek navedel šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, v njej pa je navedel, da se ni mogel javiti na zavod, ker je bil več kot en mesec odsoten. Pritožbo je datiral z dnem 6. 7. 2012. Na podlagi navedene pritožbe ni moč ugotoviti, ali je tožnik podal pritožbo v roku 8 dni po prenehanju razloga zaradi katerega se ni udeležil dogodka dne 26. 6. 2012. Lahko pa se na podlagi pritožbe ugotovi, da tožnik v pritožbi ne navaja opravičljivega razloga iz tretjega odstavka 44. člena Pravilnika. Iz določbe namreč izhaja, da se brezposelna oseba, vpisana v evidenci lahko ne udeleži dogodka iz zaposlitvenega načrta, kolikor se to predhodno dogovori z zavodom (tožnik bi torej zavod lahko predhodno obvestil o svoji odsotnosti), v ostalih nenapovedanih izostankih pa zgolj iz razlogov, ki jih določba našteva. Tožnik torej v roku 8 dni po prenehanju razlogov (enomesečna odsotnost) ni podal ustreznega opravičila, zato je organ, na podlagi ugotovljenih dejstev izdal zakonito in pravilno odločbo, s katero je tožnika prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb (posledica določena v prvem odstavku 20. člena Pravilnika). Pavšalnih opravičil, kot jih je tožnik navedel v pritožbi, organ ni mogel upoštevati in jih ne more tudi sodišče. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.