Jedro

Glede na ugotovitev davčnega organa, da zavezanec ni napovedal vseh prihodkov, zaradi česar tudi ni pravilno obračunal prometnega davka, je podana podlaga za drugačen obračun prometnega davka.

Izrek

Tožba, kolikor se nanaša na odmero davka od prometa proizvodov in storitev za leto 1993, se zavrne.

Obrazložitev

S tožbo, vloženo na vrhovno sodišče 5.5.1995, sta izpodbijani dve odločbi tožene stranke z isto številko in datumom, od katerih se ena nanaša na odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1993, druga pa na prometni davek za leto 1993. Ker se z eno tožbo lahko izpodbija le ena odločba, je sodišče zadevo po tožbi, kolikor se nanaša na odmero prometnega davka, izločilo in jo vodi pod opr. št. U 75/99. Z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave K. z dne 8.11.1994, s katero je bila pri dokončnem obračunu prometnega davka za leto 1993 ugotovljena razlika in ji naloženo plačilo davka v znesku 6,233.466,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je davčni organ pri pregledu poslovanja zavezanca za leto 1993 ugotovil, da prihaja do razlike med zavezančevimi izstavljenimi fakturami in ugotovitvami davčne inšpekcije glede količin premoga, s katerimi je zavezanec razpolagal v letu 1993. Na podlagi zavezančeve dokumentacije je davčni organ ugotovil, da znaša ta razlika 4.776,292 kg premoga, zato je omenjeno razliko upošteval kot prodajo v letu 1993 in za navedeno količino premoga zavezancu povečal prihodek v letu 1993, pri čemer je izračun razviden iz zapisnika z dne 19.10.1994. Od tako ugotovljenega povečanega prihodka je zavezancu obračunan še prometni davek po stopnji 20 %, ki znaša 6,233.466,00 SIT. Tožena stranka nadalje navaja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je zavezanec v davčni napovedi za leto 1993 obračunal prometni davek v znesku 19,423.953,00 SIT, medtem ko bi ga po ugotovitvah davčnega organa moral obračunati v znesku 25,657.419,00 SIT. Na tej podlagi tožena stranka ugotavlja, da je bila zavezancu pri dokončnem obračunu prometnega davka za leto 1993 pravilno ugotovljena razlika, ki znaša 6,233.466,00 SIT, ki jo je zavezanec dolžan plačati.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je v davčni napovedi kot zavezanec obračunala prometni davek v višini 19,423.953,00 SIT. Zaradi količinskega povečanja na podlagi seštevkov količin premoga, ki ga je opravila tožena stranka, ji je bil odmerjen prometni davek kar na 25,657.419,00 SIT in ugotovljena razlika pri dokončnem obračunu prometnega davka v znesku 6,233.466,00 SIT, ki ji je naložena v plačilo skupaj z zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka navaja, da izpodbija tako odločbo o odmeri davka iz dejavnosti kot izpodbijano odločbo o ugotovljeni razliki prometnega davka zaradi istih razlogov, kot jih je že navajala v svojih pritožbah zoper obe prvostopni odločbi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov, razvidnih iz odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 45. členu Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, 9/92 - popr. in 71/93), po katerem davčni organ, če ugotovi, da davčni zavezanec ni obračunal ali pravilno obračunal prometnega davka, ki bi ga moral obračunati, izda odločbo, s katero ugotovi in mu naloži, da v petih dneh po prejemu odločbe plača davek s pripadajočimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko je nastala obveznost za obračun in vplačilo prometnega davka.

Ker je bilo na podlagi zapisnika o zavezančevem poslovanju za leto 1993 ugotovljeno, da prihaja do razlike med zavezančevimi izstavljenimi fakturami in ugotovitvami davčne inšpekcije glede količin premoga, s katerimi je zavezanec razpolagal v letu 1993, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila dejansko stanje v navedeni zadevi. Na podlagi ugotovljene razlike 4.776,292 kg premoga, ki jo je davčni organ upošteval kot prodajo v letu 1993 in zaradi česar je bil tožniku povečan prihodek v letu 1993, je tožeči stranki kot zavezancu utemeljeno obračunal še prometni davek za ugotovljeno razliko.

Glede samega izračuna prometnega davka pa tožeča stranka nima ugovorov.

Sodišče je tožbo, kolikor se nanaša na izpodbijano odločbo o odmeri prometnega davka zavrnilo. Svojo odločitev je oprlo na 2. odstavek 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list, št. 50/97 in 65/97 popr.). V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) je določbe ZUS/77 smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.