Jedro

Oba zatrjevana pritožbena razloga v svojem bistvu pomenita uveljavljanje kršitev pravil postopka. Rok, v katerem lahko stranke predlagajo ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, je določen v četrtem odstavku 178. člena ZIZ, za štetje rokov pa se uporabljajo splošna pravila ZPP o štetju rokov (primerjaj člene 110 in nadaljnji). Tudi pravilo o položitvi varščine je procesno pravilo, ki je določeno v prvem odstavku 185. člena ZIZ.

Iz zapisnika ne izhaja, da bi dolžnica sedaj očitane kršitve zatrjevala že na prodajnem naroku, niti ne navaja, zakaj tega ni mogla storiti. To velja tudi za sedaj zatrjevano dogovarjanje potencialnih kupcev pred pričetkom prodajnega naroka.

Izrek

I. Pritožba dolžnice se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnika K. d.o.o. in D. d.o.o. krijeta vsak svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom domaknilo nepremičnino ID znak 000, v lasti dolžnikov vsakega do ½, najboljšemu ponudniku A. A. in odredilo ustrezen izbris iz zemljiške knjige po pravnomočnosti sklepa o izročitvi.

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi kršitev določb postopka. V nadaljevanju je tudi predlagala vrnitev v prejšnje stanje. V bistvenem zatrjuje, da je sodišče napačno štelo, kdaj začne teči rok osmih dni pred prodajnim narokom, prav tako pa je napačno ugotovilo, da so bile varščine položene pravočasno.

3. Na pritožbo sta odgovorila upnika K. in D. Prvi je opozoril na pavšalnost pritožbe glede pravočasnosti vplačanih varščin, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede teka roka za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine in na napačno priglašene stroške. Drugi je prav tako pritrdil sodišču prve stopnje, da je dolžnica prepozno predlagala ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, opozoril na časovni vidik predmetne zadeve in navedel, da je bila 26. 2. 2015 varščina pravilno vplačana. Drugi dolžnik je v odgovoru pritrdil pritožnici.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Višje sodišče najprej odgovarja, da je pravi namen pritožbe dejansko razviden iz zadnjega odstavka tretje strani pritožbe, v kateri dolžnica poziva sodišče k razveljavitvi sklepa, ker bo dolžnica do ponovnega odločanja verjetno uredila finančna sredstva za poplačilo dolga upnikom in ustavitev izvršbe (hkrati pa poziva, naj stroške pritožbe nosijo upniki!). To ni razlog, ki bi zadeval pravilnost izpodbijanega sklepa in ga višje sodišče ne more upoštevati. Sicer pa iz vseh izvršilnih zadev izhaja, da gre za visoke obveznosti, ki so bile le v manjšem delu poplačane - izvršba z ostalimi izvršilnimi sredstvi očitno ne bo uspešna, da bi sedaj dolžnica kaj plačala, ne zatrjuje, odloga izvršbe ne predlaga, poleg tega pa so tudi izvršilne zadeve starejšega letnika.

6. Višje sodišče je, ne da bi se posebej opredeljevalo do vsebinskih navedb pritožnika, pritožbo zavrnilo že iz razloga, ker vsebuje pritožbene razloge, ki ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa. Kršitev pravil postopka mora stranka grajati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje kasneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Oba zatrjevana pritožbena razloga v svojem bistvu pomenita uveljavljanje kršitev pravil postopka. Rok, v katerem lahko stranke predlagajo ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, je določen v četrtem odstavku 178. člena ZIZ, za štetje rokov pa se uporabljajo splošna pravila ZPP o štetju rokov (primerjaj člene 110 in nadaljnji). Tudi pravilo o položitvi varščine je procesno pravilo, ki je določeno v prvem odstavku 185. člena ZIZ. Iz zapisnika o drugi prodaji na javni dražbi z dne 3. 3. 2015 izhaja, da je sodišče prve stopnje na prodajnem naroku s strankami izrecno razpravljalo glede pravočasnosti po dolžnici predloženega izvedeniškega mnenja zaradi ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, kot tudi strankam predočilo, kdo lahko nastopa kot dražitelj. Iz zapisnika ne izhaja, da bi dolžnica sedaj očitane kršitve zatrjevala že na prodajnem naroku, niti ne navaja, zakaj tega ni mogla storiti. To velja tudi za sedaj zatrjevano dogovarjanje potencialnih kupcev pred pričetkom prodajnega naroka.

8. Višje sodišče je o pritožbi odločalo kljub vloženemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki se nanaša na pravočasnost predložitve mnenja sodnega cenilca iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ. Ovire za odločanje po 119. členu ZPP ni bilo. Po določbi 36. člena ZIZ je vrnitev v prejšnje stanje dopustna zgolj zaradi zamude roka za ugovor ali pritožbo. O vrnitvi v prejšnje stanje bo odločalo sodišče prve stopnje, če bo dolžnica pri tem še vztrajala.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnika sta odgovorila na pritožbo. Ker z odgovoroma nista bistveno prispevala k odločitvi višjega sodišča, sama krijeta svoje stroške odgovora (smiselno peti odstavek 38. člena ZIZ).