Jedro

Tožena stranka je glede na določbo 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem pravilno štela, da tožničino stanovanje, v katerem živi, presega primerno stanovanje za samsko osebo. Posledično je presežek kvadrature stanovanja pravilno upoštevala kot njeno premoženje. Glede vrednosti stanovanja je upoštevala posplošeno tržno vrednost nepremičnine, kot izhaja iz podatkov GURS in je objavljena na portalu Prostor. Že vrednost tega dela tožničinega premoženja (64 075,46 EUR) občutno presega z zakonom določen cenzus. Glede na zakonsko ureditev kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato sodišče kljub izkazanemu slabemu finančnemu stanje tožnice, ni moglo odločiti drugače kot tožena stranka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki se vodi pod opravilno številko V Ps ...

2. Iz obrazložitve odločbe sledi, da ima tožnica premoženje, katerega vrednost presega zakonsko določen znesek 14 042,88 EUR. Tožnica je namreč lastnica hiše na naslovu A., v kateri živi. Po določbi 24. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, vendar samo do višine vrednosti primernega stanovanja. Primerno stanovanje pa je opredeljeno v 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, po katerem primerno stanovanje za eno osebo znaša 60 m2. Tožnica nima družinskih članov v smislu 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), zato se šteje za samsko osebo. Iz podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) izhaja, da tlorisna površina tožničine hiše znaša 162,3 m2, uporabna površina stanovanja pa znaša 125,6 m2 in je tako za 65,6 m2 večja od uporabne površine primernega stanovanja. Posplošena vrednost celotne hiše po podatkih GURS znaša 158 527,67 EUR, kar na kvadratni meter znaša 876,76 EUR. Vrednost stanovanjskega dela nepremičnine, ki se upošteva kot tožničino premoženje tako znaša 64 075,46 EUR. Poleg tega se kot premoženje upošteva tudi vrednost garaže, ki stoji na istem zemljišču kot hiša, in sicer v višini 18 391,90 EUR. Skupno ima torej tožnica premoženje najmanj v vrednosti 82 467,36 EUR, saj organ kot premoženja ni upošteval vrednosti zemljišča, na katerem hiša stoji. Tožnica po navedenem ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je organ skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre njeno prošnjo zavrnil. 3. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi pojasnjuje, da ji delodajalec vrsto let ni plačeval prispevkov za socialno varnost, prav tako ni dobila ne odškodnine ne odpravnine, čeprav je invalid 3. kategorije že od leta 2002 dalje. Vrsto let so jo pošiljali od sodišča do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter jo finančno izčrpavali. Kot dokaz navaja opravilne številke štirih sodnih postopkov, ki še potekajo. Vsi ti postopki negativno vplivajo na njeno zdravstveno stanje, medtem ko Delovno in socialno sodišče odloča v prid delodajalcu.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker njeno premoženje presega znesek 14 042,88 EUR, ki je opredeljen v 27. členu ZSVarPre.

7. Po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, ki se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči uporablja na podlagi drugega odstavka 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se brezplačna pravna pomoči ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Zakonski cenzus, ki ga vrednost prosilčevega premoženja ne sme presegati, tako znaša 14 042,88 EUR.

8. Tožnica dejanskim ugotovitvam glede obsega in vrednosti premoženja v tožbi ne ugovarja. Prav tako ne navaja ugovorov, s katerimi bi izpodbijala presojo zakonskega pogoja iz ZBPP, ki omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči le prosilcem, katerih premoženje ne presega z zakonom določene vrednosti. Podatki upravnega spisa pa potrjujejo ugotovitve tožene stranke, da je tožnica lastnica premoženja, ki presega zakonsko določeno vrednost. Tožena stranka je glede na določbo 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem pravilno štela, da tožničino stanovanje, v katerem živi, presega primerno stanovanje za samsko osebo. Posledično je presežek kvadrature stanovanja pravilno upoštevala kot njeno premoženje. Glede vrednosti stanovanja je upoštevala posplošeno tržno vrednost nepremičnine, kot izhaja iz podatkov GURS in je objavljena na portalu Prostor. Že vrednost tega dela tožničinega premoženja (64 075,46 EUR) občutno presega z zakonom določen cenzus. Glede na zakonsko ureditev kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato sodišče kljub izkazanemu slabemu finančnemu stanje tožnice, ni moglo odločiti drugače kot tožena stranka.

9. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti oziroma nezakonitosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Ker dejanskim okoliščinam, na katerih sloni odločitev, tožnica sploh ne ugovarja in so torej med strankama nesporne, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.