Jedro

Prehod sredstev ima lahko najrazličnejšo pravno podlago, zato ne gre sklepati na darilo le zato, ker sredstva preidejo. Pritožnici za zdaj nista z ničemer izkazali darilne podlage prehoda denarja, medtem ko je njun sodedič navedel, da so bila nakazila posledica skupnega kmetijskega podjema, ki ga vsaj v določeni meri pritožnici ne zanikata.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dedič J. Z. sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo in dedinji pritožnici napotilo na pravdo, da zoper sodediča J. Z. vložita tožbo za ugotovitev, da je bil obdarjen s strani zapustnice in da se mu ta darila vračunajo v njegov dedni delež.

2. Zoper sklep se pritožujeta na pravdo napoteni dedinji, češ da bi moral biti dedič J. Z. napoten na pravdo zaradi uveljavljanja, da daril ni prejel, ne pa onidve, saj sta izkazali darila, to je dvig denarja oz. nakazila na njegov račun, česar ta ni prerekal. Sodišču očitata, da bi moralo pretehtati vsa dejstva in okoliščine in presoditi, pravico katerega šteje za manj verjetno, pa ni tako ravnalo in sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih. Navajata, da je bil denar na zapustničinem računu res skupen, in sicer njen, od J. Z. in njegove žene, vendar le do leta 2006. Vsaj 1/3 prenakazanega denarja je torej zapustničino darilo, saj velja domneva, da je lastniški posestnik tudi lastnik. Potem pritožnici še nadrobneje navajata, koliko denarja in kdaj je bil nakazan iz pokojničinega računa na račun sodediča. 3. Dedič J. Z. je na pritožbo odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev, opredeljuje pa tudi svoje pritožbene stroške. Meni, da je odločitev sodišča pravilna, saj se ne more dokazovati negativnega, pač pa obratno. Navaja, da ne drži, da bi bila sredstva, ki so bila iz zapustničinega računa nakazana na njegovega, darilo, saj je pojasnil, da sploh ni šlo za zapustničina sredstva, pač pa za njegova lastna in za denar njegove družine, ki je prihajal na račun mame iz naslova kmetijske dejavnosti, ne pa, da bi ta večkrat in brez razloga darovala. Da bi šlo za darilo, naj pritožnici ne bi z ničemer izkazali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje je sicer pomanjkljivo obrazložen, toda pravilen.

6. Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, in sicer tudi v primeru, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. tč. 211. čl. Zakona o dedovanju; ZD). Sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (1. odst. 213. čl. ZD). Konkretnih meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, 1. odst. 213. čl. ZD ne vsebuje, zato je odločitev odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.

7. Sodišče prve stopnje je okoliščine v konkretnem primeru pravilno presodilo. Res velja domneva, da je posestnik tudi lastnik, vendar pritožnici sami priznavata, da je bil denar od kmetijske dejavnosti na pokojničinem računu v nekem obsegu skupen tudi sodediču in njegovi ženi. Res sama denarna nakazila niso sporna, ker niso bila prerekana, vendar zgolj to ne govori še nič o darilu tega denarja (ali njegovega dela). Prehod sredstev ima lahko najrazličnejšo pravno podlago, zato ne gre sklepati na darilo le zato, ker sredstva preidejo. Pritožnici za zdaj nista z ničemer izkazali darilne podlage prehoda denarja, medtem ko je njun sodedič navedel, da so bila nakazila posledica skupnega kmetijskega podjema, ki ga vsaj v določeni meri pritožnici ne zanikata.

8. Pri presoji pravne podlage izročenih denarnih zneskov niso navedbe pritožnic nič verjetnejše, saj izkazujeta zgolj nesporni del (nakazilo denarja). V takem primeru v sodni praksi velja splošno izhodišče, da je na pravdo treba napotiti dediča, ki zatrjuje obstoj darila.1 O tem je torej sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, čeprav tega ni konkretno pojasnilo.

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

10. Po 1. odst. 174. čl. ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, zato mora dedič J. Z. sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Prim. odločbe tukajšnjega pritožbenega sodišča I Cp 1534/2015, I Cp 636/2014, II Cp 4471/2009 in druge.