Jedro

Dolžnik lahko v skladu z določbo 67. člena ZIZ s predlogom za nasprotno izvršbo zahteva le vrnitev tistega, kar je upnik z izvršbo dobil. To pomeni, da dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo ne more zahtevati zamudnih obresti, če jih upnik z izvršbo ni dobil. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti bi lahko dolžnik postavil le v pravdi.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se v celoti glasi: "Predlogu dolžnika za nasprotno izvršbo se delno ugodi in se upnici nalaga, da mora dolžniku v 15 dneh plačati glavnico v višini 147.255,00 SIT ter mu povrniti njegove stroške v višini 17.636,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila. V preostalem (glede glavnice v znesku 2.745,00 SIT in glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 31.8.2000 dalje do plačila) se predlog za nasprotno izvršbo zavrne." 2. V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu dolžnika za nasprotno izvršbo in upnici naložilo, da mora v 15 dneh dolžniku plačati glavnico v višini 150.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.8.2000 do plačila ter mu povrniti stroške v višini 17.636,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2000 do plačila. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje upnica in navaja, da je mesečna preživnina že marca 2000 znašala 15.915,00 SIT, kar pomeni, da je dolžnik za marec, april in maj 2000 plačal le po 4.085,00 SIT preveč in je upravičen terjati le 147.255,00 SIT. Poleg tega sodišče ni ugotovilo povečanj preživnine od 1.12.1997 dalje. Upnica s centra za socialno delo ni dobila obvestil o zvišanju preživnine vse do marca 2000. To pa je v nasprotju s sodbo II P 750/98, ki določa, da je treba plačevati znesek 15.000,00 SIT, povečan za rast življenjskih stroškov. Če bi se ugotavljala rast življenjskih stroškov vse od 1.12.1997 dalje, bi danes preživninska obveznost upnika znašala že bistveno več kot 15.915,00 SIT. Upnica samo zaradi odločbe višjega (pravilno: vrhovnega) sodišča, da se preživnina zniža, ne more biti prikrajšana za obračun povišanja življenjskih stroškov za vsa tri leta. Zaradi navedenega pritožnica predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba je delno utemeljena. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi je določba 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri lahko predlaga dolžnik, ko je izvršba že opravljena nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil,... če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen. V postopku na podlagi določbe 67. člena ZIZ se uporabljajo tudi pravila Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) o neupravičeni pridobitvi, kar je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da lahko dolžnik v skladu z določbo 67. člena ZIZ s predlogom za nasprotno izvršbo zahteva le vrnitev tistega, kar je upnik z izvršbo dobil. To pa pomeni, da dolžnik s predlogom za nasprotno izvršbo ne more zahtevati zamudnih obresti, če jih upnik z izvršbo ni dobil. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti bi lahko dolžnik v takšnem primeru postavil le v pravdi. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 67. člena ZIZ, saj je upnici naložilo tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki jih z izvršbo ni dobila. Ker pritožbeno sodišče na pritožbeni razlog po 341. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti (v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP), je v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za nasprotno izvršbo, v delu v katerem se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti, zavrnilo. V skladu z določbo 210. člena ZOR mora pridobitelj vrniti sredstva, ki so v njegovo premoženje prešla brez podlage ali glede na podlago, ki je kasneje odpadla. Pritožnica pravilno poudarja, da v mesecih marec, april in maj 2000 ni neupravičeno pridobila celotnega spornega zneska, saj je prehod zneska v višini 15.915,00 SIT imel podlago v obvestilu o zvišanju preživnine s 1.3.2000, ki predstavlja izvršilni naslov skupaj s sodbo opr. št. II P 750/98, z dne 11.1.1999. Dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo je tako utemeljen le za znesek glavnice 147.255,00 SIT, v preostanku pa ga je bilo treba zavrniti. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP tudi v tem obsegu pritožbi ugodilo. Ni pa mogoče slediti pritožničinim trditvam, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti tudi kakšno je bilo povečanje rasti življenjskih stroškov od 1.12.1997 dalje. Izvršilno sodišče po uradni dolžnosti ni dolžno ugotavljati, ali je bila preživnina v določenem obdobju zvišana, saj je vezano na predlogu priložen izvršilni naslov. Ker upnica obvestila o zvišanju preživnine za čas do 1.3.2000 ni priložila, pojasnjuje pa, da ga tudi ni prejela, je očitno, da je preživnina po izvršilnem naslovu - to je sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 750/98, v zvezi s sodbama Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 604/99 in Vrhovnega sodišča RS opr. št II Ips 60/2000 - do 1.3.2000 znašala 15.000,00 SIT mesečno. Izvršilnega naslova za višjo preživnino v času do 1.3.2000 pritožnica torej nima in je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je do marca 2000 prejela po 5.000,00 SIT mesečno preveč. Zato (in ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti) je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v preostalem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep.